Črne gradnje: kakšen objekt je inšpekcija zrušila v Ljubljani
Januarja letos je gradbena inšpekcija odstranila nelegalni objekt. Letno je takšnih primerov le nekaj, saj največkrat črne gradnje porušijo zavezanci sami.
Gradbena inšpekcija je v začetku februarja sporočila, da so letos začeli aktivno odstranjevati nedovoljene objekte.
“Gre za ukrep v okviru že obstoječih usmeritev, katerega temeljni cilj je varovanje javnega interesa in vzpostavljanje zakonitega stanja v prostoru,” odgovarjajo na vprašanje, ali gre pri letošnji akciji za spremembo politike oziroma delovanja.
Zapisali so, da sledijo cilju vzpostavitve zakonitega stanja v prostoru, ki ga je mogoče doseči ali z legalizacijo (kjer je to mogoče) ali odstranitvijo objektov.
Januarja je tako inšpektorat porušil en nedovoljen objekt, in sicer v Ljubljani. Kot so za Forbes Slovenija pojasnili na Inšpektoratu za naravne vire in prostor, ni šlo za stanovanjski objekt, ampak objekt, namenjen kmetijski pridelavi, ki je bil zgrajen nelegalno. Drugih podrobnosti, kje v prestolnici se je objekt nahajal in kako dolgo je tekel postopek, zaradi varovanja podatkov o prijavitelju ne smejo razkrivati.
Šlo je za izvršbo po drugi osebi, kar pomeni, da je odstranitev objekta organiziral inšpektorat. Ta izbere izvajalca preko postopka javnega naročila, stroške odstranitve pa mora na koncu poravnati inšpekcijski zavezanec postopka. Kolikšen je bil strošek rušenja, na inšpektoratu še ne vedo, saj sklep ni bil izdan.
V zadnjih treh letih odstranili devet objektov
V preteklih treh letih je inšpektorat po drugi osebi izvedel skupno devet rušitev, največ leta 2024, ko so sami organizirali podiranje petih objektov.
Skupno so od 2023 do 2025 obravnavali 1.183 primerov nelegalnih gradenj. Največ primerov je bilo predlani, ko so jih imeli 434.
Največkrat sicer rušenje, če ni mogoča legalizacija, izpeljejo kar zavezanci, ugotavljajo na inšpektoratu. Tako so zavezanci v zadnjih treh letih odstranili 715 nelegalnih objektov, v 459 primerih pa so bili objekti legalizirani.
“Prizadevamo si, da zavezanci obveznosti izpolnijo po prvi osebi, saj je to najhitrejša, najučinkovitejša in tudi najmanj obremenjujoča pot do vzpostavitve zakonitega stanja v prostoru,” pravijo na inšpektoratu.
Dolgotrajni in zapleteni postopki
Med največjimi težavami pri odstranjevanju črnih gradenj inšpektorat izpostavlja izrazito dolgotrajne in zapletene izvršilne postopke. “Ti so pravilno pravno zahtevni, saj zavezanci v vseh fazah postopka intenzivno izkoriščajo razpoložljiva pravna sredstva, kar bistveno podaljšuje čas do dejanske izvršitve,” pojasnjujejo.
Razloge za počasne postopke na inšpektoratu vidijo tudi v vlaganju različnih vlog zavezancev tik pred izvršbo, “ki so pogosto zgolj fiktivne in namenjene zavlačevanju” in pa uporaba rednih in izrednih pravnih sredstev ter možnost odloga izvršbe.
“Prav vlaganje vlog neposredno pred izvršbo je postalo stalna praksa zavezancev in v praksi pogosto povsem onemogoči, ali resno ohromi izvedbo rušitev,” menijo na inšpektoratu.
Dodatno negativno na učinkovitost in pravočasnost izvrševanja inšpekcijskih odločb vpliva še kadrovska stiska, v zadnjih letih pa se je število gradbenih inšpektorjev še zmanjšalo. Leta 2023 jih je bilo 63, lani pa 55.
