Bodo porušili vilo priznanega arhitekta, kjer je živel nekdanji ljubljanski župan?

V Ljubljani naj bi podrli vilo Adlešič na Groharjevi ulici, ki jo je zasnoval arhitekt Ivan Vurnik in je zavarovana dediščina. Ministrstvo za kulturo je namreč izdalo odločbo in dovolilo odstranitev dediščine.

Lastnik stavbe, po podatkih zemljiške knjige je to podjetnik Andrej Marčič, je v odločbi za odstranitev utemeljil z domnevo, da “zaradi neekonomičnosti nadaljnje funkcionalnosti objekta” dotrajanosti vile “ni mogoče odpraviti z običajnimi stroški”, na istem mestu pa želi postaviti digitalni dvojček vile, zato bo novogradnja povsem identična stari vili, je pred dnevi pisal nepremičninski poznavalec Stane Petavs.

Obnova obstoječe vile naj bi stala vsaj tri milijone evrov, ob tem pa noben izvajalec zaradi zahtevnosti del ni želel izdati garancije za solidnost gradnje. Kasneje naj bi bili še poplavljeni kletni prostori, statika stavbe pa se je tako poslabšala, da je ni mogoče več obnoviti, je zapisal Petavs.

Zgrajena za nekdanjega župana

Načrte za vilo iz leta 1923 je zrisal Ivan Vurnik, naročnik pa je bil odvetnik in kasnejši župan Ljubljane Jure Adlešič. Zgrajena je ob Groharjevi cesti na Mirju. Gre za predel Ljubljane, kjer so bile nekoč vile pomembnih ljubljanskih meščanov, v zadnjih desetletjih pa se podoba radikalno spreminja. Več vil je bilo porušenih, namesto njih pa so zrasli novi objekti, ki s svojo arhitekturo in gabariti kazijo podobo nekoč urejene mestne soseske in brišejo spomin na predvojno bivalno kulturo ljubljanskih meščanov, je pred časom razmišljal arhitekt Miloš Kosec.

“Vila Adlešič na Groharjevi ulici že z nenavadnimi oblikami na svojih fasadah izdaja, da ne gre za običajno delo. Zašiljeni loki, okna v obliki baročnih kartuš, simetrična zasnova in celo barva fasade zelo spominjajo na majhno izpeljanko sedanjega Telovadnega doma Tabor,” je delo Vurnika opredelil Kosec.

Vila je v zadnjih letih propadala in je že dalj časa zanemarjena. Prav tako so nekatera okna delno odprta, kar je še dodatno poslabševalo njeno stanje. Po podatkih geodetske uprave (Gurs) ima 152 kvadratnih metrov bivalnega prostora, 70 kvadratnih metrov, pripada pa ji zemljišče v velikosti 876 kvadratnih metrov. Gurs jo je v v sklopu množičnega vrednotenja ocenil na drobega pol milijona evrov.

Številne kritike odločitve

Odločitev na rušenje Adlešičeve vile je v javnosti naletela na številne kritike, tako v javnosti kot strokovni javnosti. Umetnostni zgodovinar Franci Lazarini je v Biltenu SUZD objavil daljši zapis in razmislek proti rušenju.

Spomnil je, da je imel Vurnik pomembno vlogo pri razvoju slovenske moderne arhitekture, v strokovnih krogih pa je znano, da je bil prav on tisti, ki je v Ljubljano povabil drugega pionirja slovenske moderne arhitekture Jožeta Plečnika. Kasneje sta se Vurnik in Plečnik miselno razšla.

Vurnik je v svoji dolgi karieri najprej gradil kot secesijski arhitekt, nato se je v zgodnjih dvajsetih ukvarjal z vprašanjem novega, “narodnega” slovenskega sloga, pozneje pa je postal zaprisežen funkcionalist in utemeljitelj modernističnega urbanizma pri nas.

Njegovi najbolj znani deli v Ljubljani sta Barvito belo-modro-rdeča fasada Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi ulici in nenavadna, ekspresivna gmota Sokolskega doma Tabor v Ljubljani.

Bodo spremenili odločitev?

Dela na in v okolici objekta se sicer še ni začela. Po naših informacijah naj bi Zavod za kulturno dediščino ponovno odločal o rušitvi, saj naj bi dobil nekatere nove informacije, s katerimi pred tem ni bil seznanjen.