“Ljudje, drugačni od nas, niso strašni, niso nekdo, ki ga ni treba spoznati”

“Želim si, da bi razumeli, da je mogoče živeti v raznoliki družbi, kjer ima vsak pravico živeti na svoj način, zastopati svoje vrednote in stališča in kjer je možno spoštljivo sobivanje. Da bi razumeli tudi, da ljudje, ki so drugačni od nas, niso strašni, niso nekdo, ki ga ni treba spoznati, nekdo, ki ga je treba kar zanemariti in odpisati. Ni treba misliti, da že vse vemo, ker se mi zdi, da nas to velikokrat odvrne od tega, da bi spoznali nekaj drugega, novega. Jaz sem to povezala s priseljenci, ampak to se nanaša tudi na druge skupnosti,” odgovori 24-letna pisateljica Selma Skenderović na vprašanje, kaj si želi, da bi ljudje razbrali iz njenih literarnih del. Z njimi v slovenski prostor vnaša pomembne vidike migracij, večkulturnosti, strpnosti, pripadnosti in jezika.

Skenderović je tudi pesnica, prevajalka, magistrska študentka primerjalne književnosti in slovenskega jezika na ljubljanski filozofski fakulteti, predsednica Mladega PEN Slovenije in od letos še urednica revije Mentor.

Podpora učiteljic slovenščine

Rojena na Kosovu se je Selma s starši v Slovenijo preselila pri devetih letih. Pisati je začela že zelo zgodaj, prve kratke zgodbe je objavljala v šolskem glasilu Maestral na koprski gimnaziji, ki ga je urejala profesorica in pesnica Ines Cergol.

“Od učiteljic slovenščine, vse so bile učiteljice, sem imela zelo veliko podpore. Glede na to, da slovenščina ni moj materni jezik, so se ukvarjale tudi s tem, da so me sploh naučile govoriti slovensko. Meni se je to zdelo super, da so prepoznale nekaj v meni, ker je vprašanje, ali bi si brez te podpore sploh želela na ta način pisati. V osnovni in srednji šoli smo imeli literarne krožke, kjer smo ustvarjali,” o začetkih pove Selma, ki se je nedavno uvrstila v prvi slovenski Forbesov izbor mladih talentov 30 pod 30.

Celoten pogovor s pisateljico in pesnico Selmo Skenderović si lahko ogledate v spodnjem videu:

Če želite pogovor poslušati v avdioobliki, lahko to storite spodaj:

Prva nagrada

Pri 19 letih se je leta 2020 prijavila na Festival mlade literature Urška in bila nagrajena za zgodbi Brezimni obraz in Plitvine. Ti zgodbi sta dve od petnajstih, ki so leto pozneje izšle v zbirki kratke proze Zakaj molčiš, Hava? Skozi protagonistko Havo daje Selma, ki se je s starši s Kosova v Slovenijo preselila pri devetih letih, manj slišan glas mnogim priseljencem. In vzbudila pozornost javnosti. “Pisala sem jo kot najstnica in res nisem imela nekih pričakovanj. Ni mi bilo pomembno, kaj si bodo mislili bralci, šla sem zelo iskreno v to, želela sem nekaj povedati in se nisem toliko obremenjevala s tem, kakšni bodo odzivi, kritika. Kar se je nato zgodilo, je bilo zelo nad mojimi pričakovanji,” pove Selma.

Zbirka jo je izstrelila na literarno sceno, bila je ponatisnjena in je tudi že prevedena v več jezikov. Je tudi vključena v evropski projekt Story Valley, ki mlade spodbuja k obravnavanju migracij.

Prvi roman

Lani je, po tem, ko je v Sarajevu prejela nagrado za najboljšo mlado avtorico, izdala roman In če vsi pozabijo. Roman je intenziven, dinamičen, dogajanje je postavljeno v tri prostore in čase – pri sorodnikih na Kosovu, v študentskem domu v Ljubljani in skozi spominjanja protagonistke Zinete tudi v njeno družino v nekem drugem mestu. Pri slovenskem PEN so v utemeljitvi njene nominacije za izbor 30 pod 30 zapisali, da v romanu “upoveduje iskanje identitete, tujstvo, nasilje v družini, spopad vrednot dvojnega okolja, samodokazovanje, premagovanje predsodkov in umeščanje v okolje. Kot sama pravi, je nekakšna nadgradnja prve zbirke, s katero tematiko poglobi”.

Selma pravi, da je pri pisanju romana veliko razmišljala o tem, da se ne bi ujela v stereotipe. “Nisem želela svoje skupnosti predstavljati na stereotipen način. Prvo knjigo je večina Neslovencev razumela kot njihov glas in me je zelo skrbelo, da bi z drugo knjigo to porušila. Želela sem prikazati situacijo, ki je za marsikoga resnična,” med drugim pojasni mlada pisateljica.

V pogovoru s Selmo Skenderović, objavljenem zgoraj, izveste tudi:

• Zakaj se je odločila, da se na tekmovanje Festivala mlade literature Urška prijavi s prozo in ne pesmimi?
• Koliko je v njenih delih avtobiografskih elementov?
• Zakaj je za protagonistki v zbirki in romanu izbrala mladi močni ženski Havo in Zineto?
• Kakšno je njeno sporočilo skozi literarna dela?
• Zakaj se tematike priseljenstva loteva v prozi, ne pa tudi poeziji?
• Kaj so bili največji izzivi pri preskoku s kratkih zgodb na bolj strukturiran roman?
• Se je z nagradami njeno ustvarjanje kaj spremenilo?
• Kateri so njeni cilji na položaju predsednice Mladega PEN?

Na Forbesove pogovore 30 pod 30 se lahko naročite pri vašem priljubljenem ponudniku podkastov.