Ljubljančanka, ki je ovrgla znanstveno razlago priznanega francoskega inštituta

Lestvice Bojana Humar 22. februarja, 2026 05.14
featured image

Maja Popović o tem, kako je prišla do novih ugotovitev, s katerimi je nedavno ovrgla več kot desetletje uveljavljeno znanstveno razlago, in kako jo je pot iz oblikovanja sploh zanesla v znanost.

22. februarja, 2026 05.14

Doktorska študentka na oddelku za mikrobiologijo na biotehniški fakulteti v Ljubljani Maja Popović preučuje interakcije med bakterijami in bakterijskimi virusi oziroma fagi. Natančneje, ukvarja se z bakterijo bacilosubtilis, ki se v praksi uporablja v denimo kmetijstvu, saj pospešuje rast rastlin.

Avtorica nove znanstvene razlage

Njeno delo je pred kratkim obrodilo izjemne rezultate, saj je ovrgla več kot desetletje uveljavljeno znanstveno razlago interakcije med fagom in bakterijo ter dokazala, da je bil mehanizem fenotipske spremembe napačno razumljen. Vodja avtorjev te razlage je bil profesor Romain Briandet z Institut National de Recherche pour l’Agriculture, l’Alimentation et l’Environnement (INRAE). Skupaj z Briandetom in sodelavci so prišli do končnih ugotovitev, ki bodo objavljene v reviji Microbiology Spectrum. Članek je trenutno v recenziji.

Celoten pogovor z znanstvenico Majo Popović si lahko ogledate v spodnjem videu:

Če želite pogovor poslušati v avdioobliki, lahko to storite spodaj:

Zakaj proučevanje fagov

“Zdi se mi, da so spregledani mali virusi. Jaz sicer delam z izogenimi fagi, ki se vgradijo, vendar pa so še posebej litični fagi, ki so samo za ubijanje bakterij, zelo spregledani tudi v aplikativni znanosti, saj bi lahko nadomestili antibiotike. Določene države, kot sta Gruzija in Poljska, že uporabljajo bakteriofage namesto antibiotikov, saj je vse več bakterij odpornih proti antibiotikom,” pojasni Popović.

Maja Popović
“Mladim študentom poskušam vzbuditi veselje do raziskovanja,” pravi Maja Popović (Foto: Jan Gregorc/N1)

Raziskovanje naj bo zabavno

Maja Popović je tudi mentorica mlajšim študentom. Opaža, da imajo študenti pogosto strahospoštovanje do dela v laboratoriju. Sama jih poskuša prepričati, naj se ne obremenjujejo s tem, da bi naredili napake, saj so te del učnega procesa, naj se pri raziskovanju zabavajo in naj ne bodo pod pritiskom, da morajo priti do novih dognanj. “Poskušam jim vzbuditi veselje do raziskovanja,” še pove izbranka prvega slovenskega Forbesovega izbora 30 pod 30.

V pogovoru z Majo Popović, objavljenem zgoraj, izveste tudi:

  • Kako jo je pot od oblikovanja zanesla v znanost?
  • Kako se je osebno soočila s spoznanjem, da je odkrila nekaj novega?
  • Kakšen je bil prvi odziv avtorjev razlage, ki jo je ovrgla?
  • Kako ocenjuje položaj znanosti v Sloveniji?
  • Kaj narediti za večji pretok med raziskovalno sfero in gospodarstvom?

Poslušajte pogovore še z drugimi izbranci 30 pod 30

Na Forbesove pogovore 30 pod 30 se lahko naročite pri vašem priljubljenem ponudniku podkastov.

Sponzorji, tehnologija in znanost