To je pet največjih gradbišč v EU: kaj vse se gradi, koliko stane, od kod denar

Evropska unija in njene države članice pospešeno vlagajo v infrastrukturne mega projekte, ki stremijo predvsem k vzpostavitvi in izboljšanju prometnih povezav. Pogledali smo, kateri so največji aktivni gradbeni projekti na stari celini po ocenjeni vrednosti investicije.

Največji infrastrukturni projekt v EU je v glavnem mestu Francije, kjer so trenutno tudi olimpijske igre – običajno dober povod za naložbe v tovrstne projekte. Gre za posodobitev in širitev pariškega metroja, ki se imenuje Grand Paris Express. Projekt stoletja, kot ga imenuje izvajalec, bo predvidoma stal več kot 36 milijard evrov in naj bi bil dokončan do leta 2035 (več v nadaljevanju).

Na naši lestvici petih največjih projektov so kar trije vključeni v strategijo vseevropskega transportnega omrežja TEN-T (Trans-European Transport Network). S strategijo TEN-T želi EU do leta 2050 povezati države članice z izboljšanimi in novimi cestami, železnicami, letališči, pristanišči ter telekomunikacijskimi povezavami.

Zgolj dokončanje jedrnega omrežja – predvidoma do leta 2030 – naj bi po oceni Evropske komisije skupno stalo 515 milijard evrov. V trenutnem finančnem okviru EU za obdobje 2021–27 je za projekte TEN-T predvidenih dobrih 25 milijard evrov. Najpomembnejši evropski vir financiranja za projekte TEN-T je instrument CEF (Connecting Europe Facility), ki je konec julija razdelil sedem milijard evrov med 134 projektov po celini.

Projekti zunaj EU

Pri sestavi seznama smo se osredotočili na aktivne projekte znotraj EU. Tako je na primer izpadel danski projekt gradnje dveh energetskih otokov v Severnem in Baltskem morju, saj naj bi gradnja po zamudah stekla šele v drugi polovici letošnjega leta. Nekateri izmed največjih ali strateško najbolj pomembnih pa se dogajajo izven EU, a še vedno na stari celini oziroma v bližnjem Združenem kraljestvu.

Med velikimi projekti na Otoku velja omeniti visokohitrostno železnico HS2 (High Speed 2), ki naj bi prestolnico London povezala z mesti na severu. Povezava je bila predlagana leta 2009, gradnja pa je stekla leta 2020. Zaključek je predviden po letu 2030. Najnovejša ocena vrednosti – iz januarja letos – znaša 66,5 milijarde funtov (79 milijard evrov), odkar je vlada nekdanjega premierja Rishija Sunaka oktobra lani ukinila načrte za drugo fazo projekta, ki je vključevala gradnjo železnice severno od Birminghama.

V Turčiji pa nastaja Istanbulski kanal, ki naj bi razbremenil promet skozi ožini Bospor in Dardanele. Vrednost projekta, katerega gradnja se je začela v 2021, je ocenjena na 10 do 25 milijard dolarjev. Nižjo vrednost je napovedal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je projekt razgrnil leta 2011, gradnja pa se je začela deset let pozneje.

V nadaljevanju pet največjih infrastrukturnih projektov v EU, začenjamo z najmanjšim med njimi.

5. Tretji terminal frankfurtskega letališča

Kje: Frankfurt, Nemčija
Ocenjena vrednost projekta: 4 milijarde evrov
Leto začetka gradnje: 2015
Predvideno leto dokončanja: 2026

Letališče v Frankfurtu, ki je največje v Nemčiji in četrto največje v Evropi, že vrsto let čaka na nov, tretji terminal. Gradnja se je začela leta 2015, nato so zaradi izbruha pandemije covida-19 nastale zamude, a so se dela nadaljevala. Novi terminal, ki bo sprva lahko sprejel 19 milijonov potnikov na leto, pozneje pa tudi do 25 milijonov, bo predvidoma dokončan leta 2026. Frankfurtsko letališče je sicer v rekordnem letu 2019, preden je udarila pandemija, sprejelo dobrih 70 milijonov potnikov.

Po odprtju novega terminala Fraport načrtuje zaprtje Terminala 2, ki bo po 30 letih popolnoma obnovljen. Večjo prenovo načrtujejo tudi na Terminalu 1, ki ga uporablja predvsem matični nacionalni prevoznik Lufthansa.

Gradnja novega terminala je po navedbah upravitelja frankfurtskega letališča Fraport, ki ima v lasti tudi ljubljansko letališče, največji zasebno financiran infrastrukturni projekt v Evropi. Leta 2016 je posojilo v vrednosti 600 milijonov evrov za projekt prispevala Evropska investicijska banka (EIB).

4. Predor Fehmarnbelt

Kje: morski rokav Fehmarn med Dansko in Nemčijo
Ocenjena vrednost projekta: 7,1 milijarde evrov
Leto začetka gradnje: 2020
Predvideno leto dokončanja: 2029

Med nemškim otokom Fehmarn in danskim otokom Lolland, ki ju trenutno povezuje zamuden trajekt, nastaja potopljeni predor Fehmarnbelt. Projekt vodi danska vlada, ki je na svoji obali zgradila namensko tovarno. Tam gradijo ogromne sestavne dele predora, ki jih bodo nato spustili na morsko dno. Nemčija gradi infrastrukturo na svoji strani predora, vključno s cestno in železniško povezavo.

Predor bo predvidoma skrajšal čas pomorskega prehoda z dobre ure na sedem minut z vlakom in 10 minut z avtom. Načrt danske vlade je, da bodo gradnjo predora plačali prihodnji uporabniki s plačilom cestnine.

Projekt je del evropske strategije TEN-T, natančneje del skandinavsko-mediteranskega prometnega koridorja, ki povezuje severno Evropo z južno. V zadnjem razpisu za sredstva iz instrumenta CEF je projekt sredi julija pridobil slabih 160 milijonov evrov.

3. Bazni predor Mont d’Ambin/Mont Cenis

Kje: pod Alpami, med francosko provinco Maurienne in italijansko dolino Susa
Ocenjena vrednost projekta: 8 milijard evrov
Leto začetka gradnje: 2019
Predvideno leto dokončanja: 2032

Predor Mont d’Ambin je ključni in najzahtevnejši projekt nove visokohitrostne železniške povezave med italijanskim Torinom in francoskim Lyonom. Gre za 57,5 kilometra dolg predor skozi Alpe, ki naj bi ob dokončanju postal najdaljši železniški predor na svetu. Trenutno ta naziv pripada švicarskemu predoru Gotthard, ki prav tako potuje pod Alpami.

Pri osmih milijardah evrov projekt pomeni približno tretjino ocenjenih stroškov gradnje celotne 270-kilometrske železnice, ki bo povezala francosko in italijansko visokohitrostno omrežje. Predor je doslej edini del linije, kjer so dela že stekla.

Povezava med Lyonom in Torinom je del mediteranskega koridorja, ki poteka tudi skozi Slovenijo med vzhodom in zahodom.

2. Bazni predor Brenner

Kje: pod Alpami, med avstrijskim Innsbruckom in italijansko Fortezzo
Ocenjena vrednost projekta: 10,5 milijarde evrov
Leto začetka gradnje: 2008
Predvideno leto dokončanja: 2032

Bazni predor Brenner med Avstrijo in Italijo bo ob dokončanju 55 kilometrov dolg predor skozi Alpe. Razbremenil bo najnižje ležeči alpski prelaz Brenner, prek katerega se steka 30 odstotkov trgovine, ki potuje čez Alpe. Večina tega prometa je cestnega, kar na prelazu povzroča kolone tovornjakov, tudi železnica pa ni najbolj učinkovita zaradi strmega naklona pobočja.

Predor je v lasti avstrijskih železnic in italijanskega namenskega holdinga. Polovico denarja za gradnjo pa prispeva EU, saj je predor najpomembnejši projekt v okviru vzpostavitve skandinavsko-mediteranskega koridorja TEN-T.

Več o projektu si lahko preberete v našem članku.

1. Grand Paris Express

Kje: širše območje Pariza
Ocenjena vrednost projekta: 36,1 milijarde evrov
Leto začetka gradnje: 2013
Predvideno leto dokončanja: 2035

V mestu luči, ki gosti letošnje olimpijske igre, že dobro desetletje načrtujejo širitev metroja, ki bi poleg Pariza vključeval še širšo regijo Île-de-France. Projekt obsega 200 kilometrov novih železniških tirov, štiri nove metro linije, širitev dveh obstoječih ter gradnjo 68 novih postaj.

Cilj projekta je omogočiti boljše povezave med pariškimi predmestji in glavnim mestom ter vzpostavitev povezav med predmestji samimi, ne da bi te povezave prečkale središče Pariza. Nove povezave naj bi dnevno prepeljale okrog dva milijona potnikov.

Konec junija, tik pred začetkom olimpijskih iger, je mesto odprlo prvo obnovljeno metro linijo – linijo 14 – ki naj bi se sprva sicer odprla že leta 2019.