Slavni pevec gradil futuristično mesto, zdaj bo tam letovišče za turiste

Smeli načrti r'n'b pevca Akona za futuristično mesto v Senegalu so padli v vodo, zato je država zasegla zemljišča za bolj izvedljiv projekt.
Oblasti v Senegalu so uradno ustavile propadli večmilijardni urbanistični projekt, ki ga je na atlantski obali države želel zgraditi ameriško-senegalski r’n’b pevec in raper Akon. Namesto futurističnega mesta v slogu fiktivne Wakande iz filma Črni panter bo na območju stalo turistično letovišče, poroča Bloomberg.
Akonov projekt je bil ocenjen na šest milijard dolarjev, Senegal pa je pevcu leta 2020 dal na voljo 136 hektarjev zemlje na obali. Projekt naj bi majhno ribiško vasico spremenil v mesto z lastno bolnišnico in univerzo, ki bi ga poganjala sončna energija, rezidenti pa naj bi uporabljali Akonovo kriptovaluto, ki jo je izdal leta 2018, a je ta do leta 2022 izgubila praktično vso vrednost in se z njo ne trguje več.
Večina zemlje, ki je bila predvidena za “Akonovo mesto” (Akon City, angl.) v bližini kraja Mbodiène, je sedaj znova v lasti državnega razvijalca turistične ponudbe na obali, družbe Sapco. Družba je lani opozorila Akona, da mora začeti z deli na zemljišču ali pa tvegati izgubo lastništva, dokončno pa so sedaj zasegli 90 odstotkov zemljišč.
“Ta projekt ne obstaja več,” je za lokalni medij dejal vodja Sapco-Senegal Serigne Mamadou Mboup. Na lokaciji, kjer so temeljni kamen za projekt položili januarja 2020, je uspel Akon zgraditi le sprejemni center.

Za nov projekt milijarda evrov
Akon je obdržal okrog osem hektarjev, ki bodo vključeni v turistični projekt Sapca.
Sapco sedaj na območju načrtuje gradnjo turističnega letovišča s hoteli, apartmaji, marino in sprehajališčem, ki bo območje povezalo z bližnjo laguno. Projekt so ocenili na 665 milijonov zahodnoafriških frankov (približno eno milijardo evrov), od tega jih nameravajo 600 milijonov zbrati od zasebnih vlagateljev, ostalo pa prispevati iz lastnih sredstev.
Nove naložbe prihajajo v času, ko se Senegal sooča z dolžniško krizo. Državna revizija je namreč ugotovila, da je administracija nekdanjega predsednika Mackyja Salla sklenila za sedem milijard dolarjev prej nerazkritih posojil. To otežuje dostop Senegala do novega dolga, med drugim je tudi Mednarodni denarni sklad zamrznil za 1,8 milijarde dolarjev financiranja državi, še piše Bloomberg.