Nočna dela naj bi omilila zastoje, del na primorski avtocesti pa niso pospešila
Nočna dela na primorski avtocesti so pomagala odpravljati manjše zamude znotraj posameznih gradbenih faz, niso pa spremenila časovnice del. To bi lahko pohitrili s povečanjem števila delavcev, pravijo na Darsu.
“Naj povem, da pričakujem konec tega tedna, da se vsaj pri Postojni, kjer je največji prometni zamašek, začnejo izvajati dela ponoči. Če je problem Agencija RS za okolje (Arso), če je problem hrup, bomo te probleme rešili, seveda v skladu z različnimi presojami, ampak če lahko v tujini izvajajo dela ponoči, jih bomo tudi v Sloveniji,” je na junijskem zaslišanju za ministrski položaj dejal današnji minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec.
V tistem obdobju so polemike v javnosti sprožali večkilometrski zastoji na slovenskih avtocestah, ki so bili posledica obsežnih obnov na različnih odsekih našega avtocestnega omrežja. Kritična sta bila predvsem odseka med Uncem in Postojno na primorski avtocesti, kjer so se zvrstile tudi številne nesreče, ter med Zadobrovo in Domžalami na štajerski avtocesti.
Vrtovec je ocenjeval, da je odprtih preveč delovišč hkrati, in napovedal, da bo načrtovanje Darsovih razpisov in delovišč v prihodnje drugačno.
Na primorki redno, pri Domžalah izjemoma
Izvajalci – na odseku med Uncem in Postojno je to Kolektor CPG, na odseku med Domžalami in Zadobrovo pa CGP in Pomgrad – so z nočnimi deli začeli 8. junija. Na teh odsekih se pred tem po navedbah Darsa dela v nočnem času niso izvajala.
Okroglih pet mesecev kasneje so pri upravljavcu avtocest za Forbes Slovenija pojasnili, da se nočno delo ne izvaja nujno vsak dan, temveč glede na vrsto in obseg predvidenih del, tehnološke zahteve ter organizacijo posameznega gradbišča.
Posredovali so nam tudi evidenco izvajanj del na odsekih Unec – Postojna in Domžale – Zadobrova za obdobje od 12. avgusta do 18. oktobra 2026.
Iz te je razvidno, da je delo na odseku pri Postojni potekalo neprekinjeno (od 0.00 do 24.00) skoraj vsak dan. Od sredine pa do konca avgusta je tam v povprečju skupno delalo okoli 85 delavcev, v celem septembru okoli 117 delavcev, do sredine oktobra pa približno 137 delavcev. Je pa Žurnal24.si junija poročal, da je bilo po uvedbi nočnih izmen manj delavcev v dnevni izmeni. objavil je posnetek skoraj praznega delovišča (spodaj). Na Darsu so odgovarjali, da na podlagi posnetka ne gre sklepati o pomanjkanju delavcev, saj dela potekajo na več kot pet kilometrov dolgi trasi in niso ves čas vidna voznikom.
Dela pri Domžalah pa so bila razdeljena nekoliko drugače, pri čemer so imeli tudi nekaj prostih dni. Delo v poznih večernih urah in zgodnjih urah je bila (vsaj v tem obdobju) bolj izjema kot pravilo.
Kot je razvidno iz podatkov Darsa, so običajno začeli ob 6. ali 7. uri zjutraj, zaključevali pa zelo različno, najpogosteje ob 18. ali 19. uri. Od sredine pa do konca avgusta je tam v povprečju skupno delalo okoli 158 delavcev, v celem septembru okoli 186 delavcev, do sredine oktobra pa približno 255 delavcev.
Podatki kažejo, da so se na obeh odsekih jeseni povečale izvajalske zmogljivosti.
Dela bi pospešili le z več delavci
Ob najavi nočnih del je bilo mogoče razumeti, da je namen pospešitev del. To potrjujejo tudi navedbe ministrstva za infrastrukturo in energetiko, ki je v odgovorih za Forbes Slovenija zapisalo, da so bili pogodbeni roki za izvedbo del sicer določeni že v sklenjenih gradbenih pogodbah, zato nanje po začetku mandata ni bilo mogoče vplivati, a da je cilj ukrepov, da “se zastavljeni roki ne podaljšujejo, temveč skrajšujejo”.
A na Darsu pravijo, da spremembe do zdaj niso bistveno vplivale na ključne mejnike, od katerih je odvisen končni rok izvedbe projekta.
Na odseku Unec – Postojna, kjer obnova vključuje tudi rušitev obstoječih in gradnjo novih mostov čez reko Pivko, pogodbeni rok tako ostaja nespremenjen in znaša 390 dni od uvedbe izvajalca v delo. Zaključek obsežnih obnovitvenih del na tem odseku je predviden v maju 2027.
Pred zimo je pomemben podatek, da se v ta rok ne vštevajo dnevi, ko zaradi prometnih razmer ali zimske prekinitve ni mogoče izvajati potrebnih prometnih zapor. “Takšni dnevi morajo biti evidentirani v gradbenem dnevniku in potrjeni s strani nadzornega inženirja,” so navedli v družbi.
Na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko so nam glede tega dejali, da pričakujejo, da se bodo dela, kjer bo to mogoče, izvajala tudi pozimi, “kar doslej ni bila ustaljena praksa”.
Ali bo Dars ujel majski zaključek del ali ne, bo tako odvisno tudi od vremena. V upravljavcu pa pravijo še, da bi hitrejšo izvedbo del pred rokom lahko dosegli le z “občutnejšim” povečanjem izvajalskih zmogljivosti na celotnem gradbišču, tako v dnevnem kot nočnem času.
Ministrstvo: Pretočnost se je povečala, zastoji pa zmanjšali
So pa na ministrstvu navedli, da je uvedba nočnih del omogočila lažjo organizacijo del, nadomeščanje zamud znotraj posameznih faz in hitrejšo izvedbo faz, ki najbolj vplivajo na pretočnost prometa. “S tem se je v času največjih prometnih obremenitev pretočnost povečala, zastoji pa zmanjšali,” trdijo na ministrstvu.
Na Darsu, ki ga od začetka oktobra vodi Peter Drobež, pritrjujejo: “Na odseku Unec – Postojna je bilo več faz del, pri katerih je izvajanje v nočnem času prispevalo k boljši pretočnosti prometa oziroma učinkovitejši organizaciji gradbenih del.”
Kot pravijo, je učinek največji pri posegih, ki zahtevajo dodatne prometne omejitve znotraj že vzpostavljene zapore ali začasno zapiranje posameznih priključnih krakov. Če to izvedejo ponoči, je manj dodatnih omejitev prometa podnevi, ko je promet praviloma gostejši.
Kot primer so navedli betoniranje prekladne konstrukcije mostu čez reko Pivko. “Dela so potekala v nočnem času, s čimer smo zmanjšali vpliv gradbiščnega prometa na pretočnost avtoceste,” so navedli na Darsu. “Pogosti uvozi in izvozi vozil za prevoz betona na gradbišče bi namreč podnevi dodatno ovirali promet.”
Nočna izvedba je bila ugodnejša tudi zaradi nižjih temperatur, ki omogočajo ustreznejše pogoje za vgradnjo in nego svežega betona. Poleg tega je bila zaradi bolj tekočega prometa zagotovljena enakomernejša in zanesljivejša dobava betona, kar je pomembno za kakovost izvedbe, so navedli v upravljavcu avtocest.
Dodali so še primer del na priključku Postojna. “Rezkanje vozišča in izvedba meteorne kanalizacije sta potekala tudi ponoči med delovnim tednom, ko so bili posamezni priključni kraki začasno zaprti. S takšno organizacijo del smo omogočili, da je bil priključek ob koncih tedna, ko je promet proti notranjosti države praviloma gostejši, odprt za promet.”
Izvajanje del v nočnem času je tako po navedbah Darsa omogočilo predvsem zmanjševanje dodatnih prometnih omejitev, boljšo organizacijo gradbenih procesov in učinkovitejše izvajanje posameznih faz.
Na vprašanje, ali so se povečali tudi stroški del, pa so nam v državnem podjetju odgovorili, da zaradi izvajanja del v nočnem času družba doslej ni prejela nobenega zahtevka izvajalcev za povračilo dodatnih stroškov. “Prav tako niso bili sklenjeni aneksi k pogodbam za kritje dodatnih stroškov, povezanih z uvedbo nočnega dela,” so navedli.
