Digitalni evro prihaja: koliko denarja bomo lahko imeli v digitalni denarnici in kdo bo videl, kaj kupujemo?

Z digitalnim evrom bomo lahko plačevali s telefonom ali kartico, tudi brez internetne povezave. Uvedba je predvidena za leto 2029, a prve testne transakcije bi bile tudi pri nas lahko opravljene že prihodnje leto.
Digitalni evro naj bi postal nova možnost za vsakodnevna plačila. Z njim bi lahko plačevali v trgovinah, na spletu in prenašali denar med posamezniki, podobno kot danes z bančno kartico ali aplikacijo za mobilno plačevanje. Razlika je v tem, da bi šlo za denar Evropske centralne banke (ECB), ne za denar na običajnem bančnem računu.
Uvedba je predvidena za leto 2029, prve testne transakcije pa bi lahko opravili že prihodnje leto. Odgovarjamo na vprašanje, kdaj bi ga lahko začeli uporabljati, kako bo deloval, kaj bo pomenil za potrošnike, trgovce, banke ter zakaj ga ekonomisti vidijo kot ključnega za ohranjanje “nadzora nad denarjem”.
Kaj je digitalni evro?
Digitalni evro bo elektronska oblika denarja centralne banke, ki bo dopolnjevala bankovce in kovance. Uporabljali ga bomo lahko prek digitalne denarnice na telefonu ali s plačilno kartico.
Za uporabnika bo to dodatna možnost plačevanja, podobno kot danes plačujemo z bančno kartico ali telefonom. Ključna razlika je, da digitalni evro ne bo terjatev do poslovne banke, temveč neposredno do centralne banke.
Ali bo digitalni evro nadomestil gotovino?
Ne. Po pojasnilih ECB bo gotovina ostala del plačilnega sistema, digitalni evro pa bo ponudil dodatno možnost plačevanja. Digitalni evro bo tako dodatna možnost ob gotovini, bančnih karticah in obstoječih plačilnih aplikacijah.
“Digitalni evro bo dopolnjeval gotovino,” je v pogovoru za Corriere della Sera odgovoril Piero Cipollone, član izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB). Ob tem je poudaril, da naj bi bil za posameznike brezplačen, tako kot je danes gotovina.
Kdaj bo digitalni evro na voljo?
Po trenutnih načrtih bi lahko digitalni evro uvedli leta 2029. ECB se že pripravlja na testiranje, vendar bo začetek uporabe odvisen tudi od sprejetja ustrezne zakonodaje v Evropski uniji.
Pilotni projekt se je začel poleti 2026. V njem poleg 35 drugih bank sodeluje tudi NLB. Prva testna plačila naj bi stekla konec prihodnjega leta.
Kdo bo testiral digitalni evro?
NLB bo aktivnosti v okviru pilota izvajala z Banko Slovenije. “Zaposleni v Banki Slovenije bodo beta digitalni evro tako testirali v vsakodnevnih situacijah, kot je plačevanje med posamezniki in za nakupe drobnih storitev znotraj centralne banke,” so pred časom sporočili iz Banke Slovenije.
Tudi brez telefona in brez interneta
Koliko digitalnih evrov bomo lahko imeli v denarnici?
Predvidena bo omejitev zneska, ki ga bo posameznik lahko hranil v digitalni denarnici, vendar to ne pomeni omejitve pri plačevanju. Če bo nakup presegel stanje v denarnici, se bo razlika lahko samodejno poravnala s povezanega bančnega računa. Končna višina omejitve še ni določena.
Kako bomo plačevali z digitalnim evrom?
Digitalni evro bomo lahko hranili v digitalni denarnici na telefonu. Plačevali bomo lahko v običajnih trgovinah, na spletu in med posamezniki. Po načrtih ECB naj bi ga morali sprejemati trgovci, ki sprejemajo digitalna plačila.
Ali bomo digitalni evro lahko uporabljali brez pametnega telefona?
Da. Cipollone je za Corriere della Sera povedal, da je predvidena tudi uporaba plačilne kartice. Tako bi lahko digitalni evro uporabljali tudi ljudje, ki nimajo pametnega telefona.
Bo z njim mogoče plačevati brez internetne povezave? Kaj se bo zgodilo, če bo internet ali elektrika izpadla?
Predvidena je tudi možnost plačevanja brez povezave. To bi pomenilo, da bi lahko uporabniki plačali tudi ob izpadu interneta, pri čemer bi se denar prenašal neposredno med napravami.
“Denar bo prehajal z ene naprave na drugo, tako kot gotovina, vendar v digitalni obliki,” je za Corriere della Sera pojasnil Cipollone.
Po njegovih besedah bi tak način plačevanja obenem bolje varoval zasebnost, saj bi podatki o transakciji ostali pri obeh udeležencih.
Varovalke za banke
Ali bo Evropska centralna banka vedela, kaj kupujemo in komu nakazujemo denar?
Zasebnost je eno od ključnih načel zasnove digitalnega evra. Cipollone je v pogovoru za Milano Finanza poudaril, da bodo pri plačilih brez povezave podatki o transakciji ostali samo pri plačniku in prejemniku.
Pri spletnih plačilih bo ECB uporabljala šifrirane oznake, ki ji ne bodo omogočale neposredne identifikacije posameznikov.
Ali bomo morali zaradi digitalnega evra odpreti račun pri ECB?
Ne. Cipollone je za Milano Finanza pojasnil, da ECB ne bo odpirala računov za posameznike. Digitalni evro bo mogoče uporabljati prek aplikacij bank, ki jih ljudje že uporabljajo, predvidena pa je tudi standardizirana aplikacija evrskega sistema. Banke in drugi pooblaščeni posredniki bodo še naprej upravljali odnose s strankami.
Ali ga bomo lahko uporabljali v obstoječih bančnih aplikacijah?
Da, predvidena je vključitev funkcionalnosti digitalnega evra v aplikacije bank in drugih ponudnikov plačilnih storitev. Cipollone je za Milano Finanza poudaril, da naj bi skupna evropska infrastruktura omogočila razvoj dodatnih storitev, na primer samodejno izdajo digitalnih računov ali plačilo spletnega nakupa ob dostavi.
Ali bo digitalni evro ogrozil banke?
ECB predvideva varovalke, ki naj bi preprečile, da bi ljudje množično prenesli svoje prihranke z bančnih računov v digitalne evre. Med njimi sta omejitev zneska v digitalni denarnici in dejstvo, da digitalni evro ne bo obrestovan.
Cipollone je za Milano Finanza dejal, da je omejitev namenjena tudi zaščiti finančne stabilnosti in da analize ECB ob ustrezno določeni meji ne kažejo negativnih učinkov na bančni sistem.
Vprašanje nadzora nad denarjem
Zakaj potrebujemo digitalni evro, če že imamo kartice in aplikacije za plačevanje?
Digitalno plačevanje je že razširjeno, vendar je po oceni ECB evropski trg odvisen od omejenega števila zasebnih ponudnikov, kot sta Visa ali Mastercard. Digitalni evro bi vzpostavil javno evropsko alternativo in lahko omogočil tudi širšo uporabo evropskih zasebnih plačilnih rešitev po celotnem evrskem območju.
Cipollone je v pogovoru za Corriere della Sera opozoril, da trgovci pri sprejemanju plačil s karticami pogosto nimajo prave alternative in se soočajo z nepreglednimi, včasih visokimi provizijami. Te zmanjšujejo njihove marže, stroški pa se lahko na koncu odrazijo tudi v cenah za kupce.
Poudaril je, da je geopolitično dogajanje pospešilo razpravo o evropski strateški avtonomiji. Po njegovih besedah smo se ob odvisnosti od energentov začeli zavedati tudi ranljivosti na drugih strateških področjih. “Brez lastnega sistema digitalnih plačil smo prepuščeni drugim ponudnikom,” je opozoril.
V začetku tega leta je 60 ekonomistov v javnem pismu, objavljenem v Financial Timesu, opozorilo, da bi evrsko območje v primeru neuspeha projekta digitalnega evra “izgubilo nadzor” nad lastnim denarjem in postalo še bolj odvisno od ameriških podjetij.
Bo digitalni evro cenejši za trgovce?
To je eden od pričakovanih učinkov projekta. Cipollone je za Corriere della Sera ocenil, da bi se lahko stroški sprejemanja digitalnih plačil za manjše trgovce z digitalnim evrom prepolovili.
Gre za pričakovano možnost, ne za zagotovilo, da bodo stroški pri vseh trgovcih dejansko nižji za polovico. Končni učinek bo odvisen od izvedbe sistema in njegove uporabe.