Cena plina po štirih letih prek psihološke meje stotih evrov
Cena zemeljskega plina je prvič po skoraj štirih letih za kratek čas presegla 100 evrov za megavatno uro, kar tik pred začetkom ogrevalne sezone krepi bojazen pred novo energetsko krizo.
Cene terminskih pogodb za dobavo plina v novembru na amsterdamski borzi, ki veljajo za referenčne na evropskem trgu, so se danes zvišale za 4,1 odstotka in dosegle najvišjo raven od decembra 2022. V primerjavi z obdobjem pred vojno na Bližnjem vzhodu so se več kot potrojile.
Glavni razlog za rast cen so skrbi glede varnosti oskrbe v visoki plinski sezoni, ki se začenja v teh dneh. Prihodnji teden je namreč napovedana ohladitev, ki prinese večjo porabo plina.
Pripravljenost pa ni najboljša. Evropska skladišča plina so približno 75-odstotno napolnjena, kar je nizka raven za ta čas v letu. Poleg tega ostaja visoka tudi geopolitična premija, povezana z razmerami na Bližnjem vzhodu in v Hormuški ožini.
Borzne cene plina so sicer še vedno precej nižje od rekordnih ravni iz zadnje energetske krize v letu 2022, ko so presegle 320 evrov za MWh.
Poleg tega dodajmo, da se povišane borzne cene za zdaj ne prelivajo v maloprodajne cene za gospodinjske odjemalce pri nas. Cene pri naših največjih plinskih dobaviteljih naj se letos ne bi zviševale. Podražitev sta do zdaj napovedala Istrabenz Plini in njegova odvisna družba Plinarna Maribor, ki ceno dvigujeta s 1. novembrom.
Če bo zima mrzla …
Analize evropskega združenja plinskih operaterjev (GIE) kažejo, da bomo zimo najverjetneje prestali brez težav z oskrbo, bo pa plin dražji, kot smo vajeni, je v pogovoru za Forbes Slovenija dejal predsednik združenja Arno Büx.
Cene plina v Evropi so vse bolj odvisne od dogajanja na trgu utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Evropski trgovci, ki si niso dovolj kmalu zagotovili količin, bodo tekmovali z drugimi, na primer azijskimi kupci, ki lahko ponudijo višjo ceno. Če bo zima mrzla, azijsko povpraševanje pa bo naraslo, se bodo cene zvišale povsod, tudi v Evropi, je dejal Büx.
“Ne moremo pričakovati, da bo sistem brez posledic nadomestil izgubo dveh pomembnih dobaviteljev zemeljskega plina, Rusije in držav Bližnjega vzhoda, zlasti Katarja. Vojna prinese stroške, tudi za države, ki niso neposredno vpletene v konflikt,” je opozoril sogovornik.
