Slovenija drugič v 12 letih izdala dolarsko obveznico
Slovenija se je drugič po letu 2014 zadolžila na dolarskem kapitalskem trgu, in sicer z izdajo obveznic v skupni vrednosti pol milijarde dolarjev.
Kot so ob novi polmilijardni izdaji izpostavili na finančnem ministrstvu, je ameriški dolar za Slovenijo strateška valuta.
Nazadnje je država 10-letne dolarske obveznice izdala septembra 2023, sicer pa je v zadnjem desetletju dolarski dolg zmanjševala in nadomeščala z evrskim. Tako je konec septembra Sloveija imela 95,4 odstotka dolga v evrih, 2,2 odstotka v dolarjih, 1,1 odstotka v japonskih jenih, 1,2 odstotka v kitajskih juanih in 0,1 odstotka v drugih valutah. Zdaj se bo delež dolarja povečal.
Solidno povpraševanje
Ob solidnem povpraševanju se je Slovenija ponovno lahko oprla na svojo razpršeno zaledje institucionalnih investitorjev, so navedli v sporočilu, ki ga povzema STA:
Organizatorice izdaje so bile Barclays, Deutsche Bank, DZ Bank, JP Morgan in Raiffeisen Bank International. Povpraševanje investitorjev je preseglo 785 milijonov dolarjev, vključno s 195 milijoni ameriških dolarjev naročil organizatoric izdaje.
Nova 10-letna dolarska obveznica je bila izdana v višini 500 milijonov dolarjev, s kuponom 5,600 odstotka, pri razmiku 65 bazičnih točk nad referenčno 10-letno ameriško državno obveznico, z donosom do dospelosti 5,630 odstotka in ceno 99,773 odstotka.
“Slovenija s to transakcijo podaljšuje svojo dolarsko krivuljo donosnosti in nadgrajuje zadnjo izdajo 10-letne referenčne dolarske obveznice iz leta 2023 ter tako še naprej zastopa regijo srednje in vzhodne Evrope na dolarskih kapitalskih trgih,” so na ministrstvu še dodali v sporočilu za javnost, ki ga povzema STA.
Zaščita pred valutnimi tveganji
Za namen ščitenja pred gibanjem tečaja ameriškega dolarja v primerjavi z evrom je bila v celotni vrednosti izdaje izvedena valutna zamenjava. Dejanski strošek financiranja državnega proračuna z izdajo dolarske obveznice po valutni zamenjavi znaša 4,124 odstotka.
Izdaja po navedbah ministrstva podpira razpršenost virov financiranja in ohranjanje odnosov z mednarodnimi institucionalnimi investitorji. Višina izdaje sledi cilju nadaljnjega zniževanja deleža dolga v BDP, ki naj bi letos dosegel 64,6 odstotka.
Kot so dodali, je 65 odstotkov investitorjev iz kontinentalne Evrope, 15 odstotkov iz Azije in Bližnjega vzhoda, 12 odstotkov iz Združenega kraljestva in osem odstotkov iz Severne Amerike. Glede na institucije pa je 32 odstotkov investitorjev upravljavcev skladov, 32 odstotkov bank ali zasebnih bank, 27 odstotkov centralnih bank in uradnih institucij, šest odstotkov zavarovalnic oziroma pokojninskih skladov ter trije odstotki skladov tveganega kapitala.
