EU v energetskem primežu odpira občutljivo vprašanje. Kakšno je stališče Slovenije?

Tik pred začetkom ogrevalne sezone se cene energentov dvigujejo. Cene plina na nizozemski borzi TTF so se povzpele na najvišjo raven po decembru 2022 in so včeraj prvič od takrat presegle 100 evrov za megavatno uro (MWh). Pred začetkom vojne na Bližnjem vzhodu konec februarja so se cene gibale okoli 32 evrov za MWh.

Tudi cene dizla in kurilnega olja vztrajajo blizu rekordne ravni. Pri nas so trenutno, kljub temu da je država vse dajatve zmanjšala na minimum, za pol evra na liter višje kot pred vojno.

Tako za plin kot za dizel pristojni sicer zagotavljajo, da varnost oskrbe v Evropi ni ogrožena, problem pa bi lahko bila cena. “Razmere, v katerih smo se znašli, so precej resne in žal se bodo v prihodnjih mesecih zaostrile,” je sredi oktobra, ko so bile cene še nižje, dejal evropski komisar Dan Jorgensen. Včeraj je nato za dizel opozoril, da bi lahko zaostrene razmere vztrajale še celotno prihodnje leto.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po vrhu EU v Bruslju sredi oktobra povedala, da je Evropska unija (EU) od začetka vojne za uvoz fosilnih goriv plačala 106 milijard evrov več kot lani.

Komisija že vse od začetka vojne poziva članice k pripravi na dolgotrajnejše turbulence na energetskih trgih. Tako je marca pozvala k razmisleku o prostovoljnem varčevanju z gorivom, zlasti v prometu, septembra pa je državam članicam priporočila tudi prostovoljne ukrepe za zmanjšanje porabe plina in elektrike. Obveznih ukrepov do zdaj ni uvedla.

Ali in kako omejiti porabo

Ministri za energetiko držav članic EU bodo danes v Luksemburgu razpravljali o tem, kako zagotoviti oskrbo z energenti v prihajajoči zimi, če se bo vojna na Bližnjem vzhodu nadaljevala in bo Hormuška ožina, ključna pot za svetovne dobave nafte in plina, še dlje časa delno ali v celoti zaprta.

Evropska komisija preučuje možne ukrepe za povečanje proizvodnje dizla in letalskega goriva v evropskih rafinerijah in skupne nakupe energentov. Na mizi pa bo tudi vprašanje o morebitnih ukrepih za zmanjšanje porabe energentov.

“V okviru razprave o varnosti oskrbe bo eno od vprašanj namenjeno morebitnim ukrepom za zmanjšanje porabe energije na ravni EU, zlasti ob možnosti, da bi Hormuška ožina dalj časa ostala delno ali v celoti zaprta,” so nam povedali na ministrstvu za energetiko in infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec.

Ministri bodo torej razpravljali o tem, ali bi moralo zmanjšanje porabe postati del odziva EU, poleg sproščanja naftnih rezerv in finančnih pomoči za gospodinjstva in podjetja. “Kako naj se EU pripravi na scenarij, v katerem Hormuška ožina v prihodnjih mesecih ostane delno ali v celoti zaprta? Katere ukrepe za zmanjšanje povpraševanja bi bilo treba, če sploh, preučiti na ravni EU?” po pisanju Euronewsa piše v dokumentu Sveta EU, ki mu predseduje Irska.

Namen ni predlagati konkretnih ukrepov za zmanjšanje porabe energentov, temveč preveriti, ali so države te sploh pripravljene uveljaviti ter kakšne so možnosti za ublažitev bremena, ki ga gospodinjstvom in podjetjem povzročajo višji stroški energije.

Kakšno bo stališče Slovenije

Slovenijo bo na srečanju zastopal državni sekretar na ministrstvu za energetiko in infrastrukturo Tomaž Žagar. Na vprašanje, katere ukrepe za morebitno zmanjšanje porabe energentov bo predlagala Slovenija, so nam na ministrstvu odgovorili, da Slovenija za zasedanje ni pripravila formalnega svežnja nacionalnih interventnih ukrepov, je pa v svojem stališču opredelila možne usmeritve, prilagojene naši strukturi porabe energije.

Med možnimi rešitvami so navedli učinkovitejšo rabo energije v proizvodnih procesih, optimizacijo sistemov za proizvodnjo in uporabo toplote, širšo uporabo toplotnih črpalk ter prilagajanje odjema energije.

“Slovenija meni, da bi bili v takšnih okoliščinah lahko primerni nekateri ciljno usmerjeni ukrepi. Sprejemati bi jih bilo treba previdno, v sodelovanju s prizadetimi sektorji ter ob upoštevanju posebnosti posameznih držav članic in morebitnih gospodarskih ter socialnih posledic,” so na ministrstvu zapisali v odgovoru za Forbes Slovenija.

Navedli so še, da bo Slovenija zastopala stališče, da bi ti ukrepi morali temeljiti na skrbni analizi posameznih sektorjev in biti podprti z ustreznimi spodbudami. Na ministrstvu so dodatno poudarili, da bi morali biti ukrepi sorazmerni, ciljno usmerjeni in utemeljeni na podatkih, da ne bi povzročili neželenih posledic za konkurenčnost gospodarstva.

Za dogovor na ravni EU

Osrednje vprašanje za ministre pa je po poročanju Euronewsa tudi, ali bi bilo treba zmanjšanje porabe usklajevati na ravni EU ali pa to prepustiti nacionalnim vladam. Stališče Slovenije je, da bi potrebovali dogovor na ravni EU.

Skupni pristop bi lahko po navedbah Euronewsa pomagal preprečiti, da bi države tekmovale za omejene količine energentov. Toda dogovor ne bo preprost: članice se razlikujejo po energetski mešanici, cenah elektrike, izpostavljenosti motnjam v dobavi in strukturi industrije oziroma gospodarstva. Odprto tako ostaja vprašanje, ali bodo države ob morebitnem nadaljevanju krize pripravljene zgolj spodbujati varčevanje ali tudi poseči v porabo posameznih sektorjev.

Oskrba ni pod vprašajem

Dodajmo, da pri nas za zdaj pristojni zagotavljajo, da ni bojazni glede oskrbe z nafto in plinom. Plin je po navedbah resornega ministrstva zagotovljen, tudi pretiranih dvigov maloprodajnih cen v tej zimi ni pričakovati.

Tudi dobave dizla so redne in nemotene, v Petrolu pa na vprašanje, kakšno gibanje cen pričakujejo v prihodnjih tednih, odgovarjajo, da dogajanje na mednarodnih energetskih trgih ostaja negotovo. Pričakujejo, da se bodo nihanja nadaljevala, “zlasti pri dizelskem gorivu, kjer zaradi motenj v dobavah in zmanjšanih zalog pred zimsko sezono ostajajo razmere napete”.

Na prihodnje cene bodo po navedbah družbe vplivali predvsem geopolitični razvoj, razpoložljivost naftnih derivatov, proizvodnja v rafinerijah, transportni stroški in sezonsko povpraševanje.