Kdo pridobi in kdo izgubi z interventnim zakonom, o katerem bomo glasovali na referendumu

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) je obsežen paket davčnih, pokojninskih in drugih sprememb, ki so jih poslanci sprejeli 11. maja letos, vendar še ne velja. Državljani bomo 6. decembra o njem glasovali na referendumu.

Paket prinaša nižje prispevke za najvišje dohodke, ugodnejšo obravnavo dela normiranih podjetnikov, spremembe pri delu po upokojitvi, nižji davek na dodano vrednost (DDV) za izbrana živila in začasno tudi za nekatere energente, spremembe v zdravstvu in gostinstvu.

Zakon, kot v analizi zapiše fiskalni svet, poleg celotne populacije (znižanje stopenj DDV za določene vrste temeljnih življenjskih potrebščin in energentov) naslavlja tudi več manjših skupin prebivalstva. To so na primer prejemniki mesečnih bruto plač nad 7.500 evrov, najemodajalci, samostojni podjetniki, posamezniki, ki nadaljujejo z rednim delom po izpolnitvi pogojev za upokojitev in posamezniki, zlasti upokojenci, za katere naj bi bilo odpravljeno plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Najpomembnejše odprto vprašanje je javnofinančna vzdržnost. Fiskalni svet ne zanika možnosti, da bi nižji davki spodbudili gospodarsko rast, vendar njegove simulacije kažejo, da bi se neposredni izpad prihodkov povrnil le delno, ne v celoti.

Glavni ukrepi v sedmih točkah

V nadaljevanju predstavljamo glavne rešitve, ki jih prinaša zakon, ter dodajamo, komu bi lahko koristile in kakšna tveganja prinašajo oziroma kaj pravijo kritiki ukrepov.

1. RAZVOJNA KAPICA PRI 7.500 EVRIH

Kaj prinaša: Zakon predvideva, da bi bila najvišja mesečna osnova za obračun vseh socialnih prispevkov 7.500 evrov. Od dela bruto plače nad to mejo se prispevki ne bi več obračunavali.

Kdo bi pridobil: Ukrep bi vplival na zaposlene z visokimi plačami in njihove delodajalce. Predlagatelji želijo s tem znižati stroške visokokvalificiranega dela, izboljšati konkurenčnost podjetij in zmanjšati odliv strokovnjakov v tujino.

Kot kaže spodnji graf, bruto plačo nad 7.500 evrov (kar je trikratnik povprečja) prejema dober odstotek Slovencev. To trenutno pomeni okoli 13 tisoč ljudi, od tega okoli dva tisoč v javnem sektorju, v analizi ugotavlja fiskalni svet.

Ker je prag razvojne kapice določen nominalno pri 7.500 evrih bruto, bi se njegov večkratnik povprečne plače z rastjo plač v prihodnjih letih postopoma zniževal. Ob napovedani povprečni bruto plači 2.895 evrov v letu 2027 bi prag znašal približno 2,6-kratnik povprečne plače. Po simulaciji bi se število upravičencev povišalo že na skoraj 22 tisoč.

V farmacevtskih podjetjih je denimo po nekaj sto zaposlenih, ki bi lahko bili upravičeni do socialne kapice.

Po izračunu na spletni strani zdravniške zbornice bi zaposleni z bruto plačo 10 tisoč evrov na mesec po upoštevanju višje dohodnine pridobil približno 3.465 evrov neto na leto, njegov delodajalec pa bi prihranil približno 5.130 evrov.

Gre za ukrep, ki ga Sloveniji že dolgo želijo delodajalci. Gospodarski krog, skupina delodajalskih združenj, kapico vidi kot nujen ukrep v globalni tekmi za kadre. Kot pravijo, kapico na strani izplačil že poznamo, saj so pokojnine, bolniška nadomestila in starševska nadomestila navzgor omejeni.

Tveganja in pomisleki: Glavni pomislek je, da bi znižanje osnove za prispevke sicer prineslo prihranke zaposlenim in delodajalcem, a hkrati zmanjšalo javnofinančne prihodke. Fiskalni svet izpad za prihodnje leto ocenjuje na 265 milijonov evrov.

Odpira se tudi vprašanje, ali je prav, da se najvišji dohodki prispevkovno razbremenijo bolj kot običajne plače. Nekdanji šef davčne uprave in davčni svetovalec Ivan Simič, ki v aktualni vladi vodi delovno skupino za revizijo poslovanja ministrstev, je v objavi na spletni strani poudaril, da:

• tisti z visokimi dohodki v Sloveniji že plačujejo visoko dohodnino,
• razlika ostane zaposlenim in njihovim delodajalcem, kar pomeni, da ta denar ni izgubljen in se delno vrne preko dohodnine in davka od odhodkov pravnih oseb,
• bo v naslednjih letih gotovo prišlo do popravka, to je znižanja bruto plač, saj se bruto plače praviloma izračunavajo iz neto pričakovanj.

Simič meni, da imamo zaradi visoke obdavčitve menedžerskih plač manj dobro plačanih delovnih mest. “Danes imamo primere, ko se želi v Sloveniji zaposliti direktor, ki je bil pred tem zaposlen v državi, v kateri imajo razvojno kapico. Ko izvejo, da v Sloveniji nimamo razvojne kapice in ko opravijo izračun svoje plače, se mnogi odločijo, da ostanejo zaposleni tam, kjer so že zaposleni, ali pa se zaposlijo na Hrvaškem ali v Srbiji, kjer že imajo razvojno kapico,” je zapisal na svoji spletni strani.

Nižji stroški visokokvalificiranega dela torej lahko povečajo privlačnost Slovenije za strokovnjake in podjetja. Odprto pa ostaja, ali bi bili ti učinki dovolj veliki, da bi upravičili izgubo prilivov v javne blagajne.

2. UGODNEJŠA PRAVILA ZA NORMIRANCE IN MALE ESPEJE

Kaj prinaša: Zakon spreminja sistem normiranih odhodkov. Po predvideni ureditvi bi bil prag prihodkov za polno zavarovane samozaposlene do 150 tisoč evrov, za popoldanske pa do 70 tisoč evrov. Hkrati bi veljala progresivna lestvica normiranih odhodkov.

Hkrati se obveznost, da je normiranec invalidsko in pokojninsko zavarovan za poln delovni čas vsaj devet mesecev, skrajšuje na pet mesecev.

Zakon uvaja tudi kategorijo mikro espeja, ki bi zajela polne espeje (ne pa popoldanske) ter kmete z dopolnilno dejavnostjo z letnimi prihodki do višine letne minimalne plače, kar je v letošnjem letu 17.782,56 evra. Zavarovalna osnova bi se za te zavezance namesto sedanjih 60 odstotkov povprečne plače določila pri 45 odstotkih minimalne plače. V praksi to pomeni, da bi namesto dosedanjih okoli 650 evrov mesečnih prispevkov plačevali le okoli 250 evrov. Ukrep bi po oceni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zajel 22 tisoč zavarovancev.

Kdo bi pridobil: Namen je poenostaviti poslovanje in zmanjšati davčno obremenitev določenih samostojnih podjetnikov. Prispevki za espeje so se v zadnjih letih hitro dvigovali, ker so vezani na rast bruto plače.

Tveganja in pomisleki: Ugodnejši normirani režim bi lahko prinesel precejšnje prihranke tudi podjetnikom z visokimi prihodki. Pojavljajo se vprašanja o pravičnosti v primerjavi z redno zaposlenimi, ki imajo drugačno davčno obravnavo.

3. CELOTNA POKOJNINA OB NADALJEVANJU DELA

Kaj prinaša: Po sedanji ureditvi zaposleni, ki izpolnijo pogoje za starostno pokojnino in nadaljujejo delo, praviloma prejemajo 40 odstotkov pokojnine v prvih treh letih, nato pa 20 odstotkov. Interventni zakon predvideva možnost prejemanja celotne pokojnine ob nadaljnjem delu in vključitvi v zavarovanje.

Kdo bi pridobil: Korist bi imeli starejši, ki želijo ostati zaposleni, pa tudi delodajalci, ki bi lažje ohranili izkušene kadre. Ukrep bi lahko povečal ponudbo izkušenih delavcev na trgu dela.

Tveganja in pomisleki: Ukrep bi povečal izdatke pokojninske blagajne. Poleg tega zakon predvideva samodejno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ko delavec izpolni pogoje za starostno pokojnino, čeprav se lahko dogovori za nadaljevanje delovnega razmerja. Sindikati opozarjajo, da bi takšna ureditev lahko pomenila pritisk na starejše zaposlene, omogočala neenako obravnavo in nasprotovala cilju daljše delovne aktivnosti.

4. NIŽJI DAVEK OD NAJEMNIN

Kaj prinaša: Dohodnina od oddajanja premoženja v najem bi se znižala s 25 na 15 odstotkov. Pri oddajanju stanovanja ali hiše najemniku, ki je mlajši od 30 let, ali družini z otrokom bi veljala 5-odstotna stopnja, če so izpolnjeni zakonski pogoji glede dejanskega bivanja in prijavljenega stalnega prebivališča.

Kdo bi pridobil: Korist bi najprej pripadla najemodajalcem. Predlagatelji pa pričakujejo, da bi nižja davčna obremenitev spodbudila ponudbo stanovanj in dolgoročno prispevala k nižjim najemninam.

Tveganja in pomisleki: Nižji davek sam po sebi najemodajalcev ne zavezuje k znižanju najemnine.

5. NIŽJI DDV ZA OSNOVNA ŽIVILA IN ENERGENTE

Kaj prinaša: Za izbrane skupine osnovnih živil (med drugim za kruh, moko, testenine, meso, mleko, jajca, sadje in zelenjavo) bi se davek na dodano vrednost (DDV) znižal z 9,5 na 5 odstotkov. Predvideno je tudi znižanje DDV za elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo na 9,5 odstotka za največ devet mesecev.

Kdo bi pridobil: Če bi trgovci znižanje prenesli v končne cene, bi to pomenilo nižje cene za potrošnike. Vlada v referendumski kampanji poudarja, da imajo tudi Italija, Avstrija in Hrvaška med 4- in 5-odstotni DDV za osnovna živila.

Tveganja in pomisleki: Država lahko zniža davek, ne more pa zagotoviti, da se bo maloprodajna cena znižala za celotno razliko. Del koristi se lahko pokaže v višjih maržah trgovcev ali dobaviteljev namesto v nižjih cenah za potrošnike.

6. UKINITEV PRISPEVKA ZA DOLGOTRAJNO OSKRBO

Kaj prinaša: Upokojenci ne bi več plačevali prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki znaša odstotek pokojnine.

Kdo bi pridobil: Upokojenec z neto pokojnino 1.000 evrov bi po izračunu prihranil 120 evrov na leto.

Tveganja in pomisleki: Kritiki menijo, da bi morala v primeru ukinitve prispevka za upokojence vlada na drug način zagotoviti denar za financiranje dolgotrajne oskrbe.

7. ZAMRZNITEV GOSTINSKEGA ZAKONA

Kaj prinaša: Zakon predvideva začasno neuporabo novega zakona o gostinstvu do konca leta 2026 ter za leto 2027 časovno neomejeno oddajanje stanovanj v kratkotrajni turistični najem v okviru predlaganih prehodnih rešitev.

Kdo bi pridobil: Lastniki nepremičnin in ponudniki turističnih nastanitev, ki bi bili manj omejeni pri kratkotrajnem oddajanju.

Kolikšen bo izpad? Ocene so zelo različne

Ocene javnofinančnih posledic zakona se precej razlikujejo. Predlagatelji so v zakonodajnem gradivu ocenili, da bi izpad prihodkov znašal približno 571,7 milijona evrov na leto. Fiskalni svet je s statično oceno, ki ne upošteva odziva gospodarstva in prebivalstva na spremembe, prišel do 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP. Ko je upošteval tudi pričakovane odzive, se je ocena negativnega učinka za prihodnje leto znižala na 900 milijonov evrov oziroma 1,1 odstotka BDP.

Ministrstvo za finance je nato objavilo izsledke dinamične analize, ki pri izračunu učinkov ukrepov upošteva tudi spremembe v obnašanju podjetij in gospodinjstev. Pokazala je, da bi interventni zakon prihodnje leto po srednji oceni odnesel 647 milijonov evrov, kar je 0,83 odstotka BDP.

Tako se lahko poveča proračunski primanjkljaj ali pa bo država morala zmanjšati druge izdatke oziroma poiskati nove vire prihodkov. Odprto ostaja vprašanje, in sicer kje bi vlada rezala. Za zdaj je znano, da v zdravstvu in sociali, konkretnih ukrepov pa še niso predstavili.