Velike spremembe pri individualnih naložbenih računih, kaj predlagajo na ministrstvu
Predlog novele zakona o individualnih naložbenih računih med drugim zvišuje omejitve vplačil na te račune. Trenutno veljavni zneski možnih vplačil bi se podvojili.
Ministrstvo za finance je danes v javno obravnavo posredovalo osnutek predloga novele zakona o individualnih naložbenih računih. Zainteresirani lahko predloge podajo prek portala eDemokracija do 2. novembra, poroča STA.
S predlaganimi spremembami bi zvišali omejitve vplačil na te račune. Njihov imetnik bi lahko v koledarskem letu, v katerem odprejo ta račun, vplačal največ 40.000 evrov, v vsakem naslednjem koledarskem letu največ 20.000 evrov, v celotnem obdobju imetništva računa pa največ 300.000 evrov. “To pomeni, da bi trenutno veljavne zneske možnih vplačil podvojili,” so poudarili na ministrstvu.
Po opozorilih Bruslja umikajo slovenski podračun
S predlogom se črtajo določbe glede tako imenovanega slovenskega podračuna, ki po trenutni ureditvi imetnikom daje možnost dodatnega letnega vplačila v višini 5.000 evrov za nakup finančnih instrumentov, ki jih izdajo Slovenija ali družbe s sedežem v Sloveniji. “Na ta način poenostavljamo ureditev, saj bodo lahko po novem imetniki vložili letni znesek sredstev za nakup katerekoli vrste dovoljenega finančnega instrumenta,” so navedli.
Znesek 10.000 evrov se po predlogu zvišuje na 20.000 evrov. Evropska komisija je namreč Slovenijo opozorila, da ureditev o takšnem podračunu ni združljiva s prostim pretokom kapitala v EU, in Sloveniji poslala uradni opomin, so pojasnili na ministrstvu.
Več zaščite za vlagatelje
Osnutek predloga jasneje ureja naložbe v enote premoženja ali delnice investicijskega sklada, s katerim se trguje na mestu trgovanja (ETF sklad), in na ta način minimizira možnosti, da bi ti instrumenti zaradi naknadne spremembe sestave portfelja postali nedovoljena naložba.
Individualni naložbeni računi so posebna oblika računov za trgovanje s finančnimi instrumenti, ki so zaživeli spomladi. “Z njimi želimo spodbuditi dolgoročnejše vlaganje prebivalcev, izboljšati njihovo finančno pismenost, zmanjšati odvisnost od varčevanja v bančnih vlogah in s tem prispevati k dodatni oživitvi trga kapitala,” so po pisanju STA še spomnili na ministrstvu za finance.
