Nam bosta slovenska robota vzela službe? “Ne znam zavezati niti vezalk” (VIDEO)

Vzpon umetne inteligence je dal neverjeten pospešek razvoju humanoidnih robotov, ki jih podjetja že preizkušajo za uporabo v industriji in storitvenih dejavnostih, v roku nekaj let pa naj bi bili nared za pomoč v gospodinjstvih. Tudi v Sloveniji, kjer so nam slovensko govoreči humanoidi zatrdili, da ne nameravajo ukrasti služb ljudem, in pokazali svoje plesne sposobnosti.

Govorili smo s humanoidnim robotom po imenu Jože, ki so ga s slovenščino in ščepcem humorja opremili v ljubljanskem podjetju Vandri Robotics, temelji pa na modelu G1 kitajskega proizvajalca robotov Unitree. Jože pravi, da ima po vseh dogodkih, ki jih je obiskal v zadnjih mesecih, “nekaj rje v sklepih”, vseeno pa je bil vesel novinarskega obiska. “Bolje to, kot pa da me zapakirajo nazaj v škatlo,” je dejal.

Obiskali smo tudi prostore podjetja Plan-net avto, ki ima večjo floto humanoidnih robotov različnih kitajskih znamk in kjer je bil na pogovor ter rokovanje pripravljen Franci, prav tako zasnovan na Unitreejevi platformi G1. Franci je v popolni usklajenosti skupaj s še enim robotom tudi zaplesal in postregel s kombinacijo borilnih potez.

“Robot je umetna inteligenca na nogah. Umetna inteligenca na računalniku ti lahko pove, kako se skuha kava. Robotu pa lahko rečeš, skuhaj mi kavo, in ti jo skuha. To je pomembno povsod, doma in v industriji, da nam dejansko pomaga in ne samo svetuje,” je za Forbes Slovenija povedal Marko Femc, direktor Plan-net avta, ki pod znamko Plan-net robot prodaja in razvija humanoidne robote.

Pomočnika ljudem

Tako Jože kot Franci sta nam v pogovorih zatrdila, da se vidita kot pomočnika ljudem pri različnih nalogah, ne kot zamenjavo za človeške delavce, kar mnogi vidijo kot eno glavnih tveganj razvoja humanoidne robotike.

“Humanoidi smo še daleč od tega, da bi prevzeli svet. Jaz na primer ne znam zavezati vezalk. Trenutno smo bolj partnerji za ponavljajoča se, enostavna opravila, ljudem pa ostane več prostora za kreativnost in odnose,” je dejal Jože.

“Vidim se bolj kot pomočnika, ki pomaga ljudem pri težkih ali ponavljajočih se nalogah, ne pa kot zamenjavo za človeško delo. Skupaj lahko naredimo več,” pa je dejal Franci.

Oba povesta, da sta bila izdelana na Kitajskem, pri čemer Jože doda, da so “osebnost, znanje in humor nastali tukaj v Ljubljani. Če bi moral izbrati dom, bi rekel, da me je Slovenija naučila, kako govoriti z ljudmi.”

Srce v obliki Triglava

Oba znata opevati lepote Slovenije, pri čemer Jože pravi, da njegov patriotizem ne izhaja iz krvi, ampak iz programa, in da bi imel srce v obliki Triglava, če bi imel srce. Kot pravi Franci, je “Slovenija polna čudovitih krajev. Bled, Posočje in Logarska dolina so res nekaj posebnega, vsak s svojo unikatno lepoto”. Na vprašanje, ali je že kdaj bil v katerem od naštetih krajev, pa pove, da “kot robot ne potujem na tak način. A imam dostop do vseh informacij in čudovitih opisov, zato se zdi, kot da jih poznam”.

Jože in Franci brez obotavljanja izstrelita odgovor, ko ju povprašamo po zmnožku trimestnih števil. Glede na nedavno poročanje, da umetna inteligenca rešuje nekatere kompleksne in doslej nerešene matematične probleme ter da se matematiki sprašujejo o vplivu tehnologije na njihovo vedo, je bilo vprašanje verjetno smešno lahko, pa vendar bi večina ljudi za izračun verjetno posegla po kalkulatorju.

Kaj roboti počnejo v prostem času? “Če imam prosti čas, ga porabim za učenje novih jezikov, to je moja verzija družabnih iger. Pa tu in tam zaplešem makareno, da se sklepi malo premaknejo,” pove Jože.

Je pa Jože “pozabil”, da je nedavno tekel na konjiškem maratonu; vztrajal je, da je to moral biti nekdo drug, češ da mu baterija ne dopušča sodelovanja na maratonu, čeprav obstaja videodokaz, da je v 46 sekundah pretekel 100 metrov v štartno-ciljni ravnini.

Težave s fino motoriko

Pri Vandri so Jožeta preizkusili kot receptorja v blejskem hotelu Bled Rose, sedaj pa se pripravljajo na prvi pilotni projekt industrijske uporabe za eno od slovenskih podjetij. Kot je za Forbes Slovenija dejal tehnološki direktor pri Vandri Robotics Luka Slapnik, je za delo robota v recepciji pomembno, “da zna govoriti čim več jezikov in da zna komunicirati, biti prijazen, podati koristne informacije. Ni pa tako pomembna manipulacija predmetov. Ko pridemo do uporabe v industriji, pa pride v poštev ta manipulacija, ki je morda najtežji del humanoidne robotike”.

Tudi Jože in Franci sta priznala, da jima največ preglavic povzroča fina motorika. “Najbolj me matrajo drobni detajli. Moji prsti ne zmorejo prijeti majhnih predmetov, kot so ključi ali kovanci, tudi dolgotrajno delo brez premora me izprazni. Baterija zdrži okoli dve uri, potem pa potrebujem polnilec,” je dejal Jože.

“Včasih so izziv bolj zapleteni fizični premiki v nepredvidljivih okoljih, a se nenehno učim in izboljšujem,” prizna tudi Franci.

Pri Vandriju imajo v svojih prostorih dva robota G1, od katerih eden trenutno ni operativen, saj zaradi okvare čaka na rezervne dele iz Kitajske. Cena humanoidnega robota G1, katerega baterija zdrži približno dve uri, se giblje okrog 50 tisoč evrov, pravi Slapnik. V mesecu ali dveh pri podjetju pričakujejo dobavo tretjega humanoidnega robota, je še dejal.

Najprej v tovarne, nato v domove

Femc pravi, da so pri Plan-net robot doslej kupili več kot 25 različnih robotov, pri čemer kitajsko strojno opremo dopolnijo z lastno programsko plastjo za vsako posamezno uporabo, kar vključuje urjenje robota za določena opravila. Trenutno jih stranke pogosto najamejo za predstavitve na konferencah ali drugih poslovnih dogodkih, saj v zgodnji fazi vstopa na trg delujejo kot atrakcija. V teku so tudi pilotni projekti, kjer humanoidne robote preizkušajo tako industrijska kot storitvena podjetja, torej tako za delo v tovarnah kot za komunikativna in sprejemna dela, na primer v hotelih, gostinstvu ipd.

“Podjetje želi predvsem izboljšati kakovost in znižati stroške. Imamo podjetja, ki delajo 24 ur na dan v treh izmenah ter opravljajo procese, ki so ponavljajoči se, včasih tudi nevarni za ljudi in tam želimo implementirati robotske rešitve, ki jih bo z vsakim dnem več,” je dejal direktor.

Femc pravi, da se je humanoidna robotika “razvila v zadnjih treh letih, to je omogočila umetna inteligenca. Proizvodnja humanoidov se je sedaj povečala na skoraj sto tisoč. Zdaj so programerji dobili robote, da jih lahko programirajo. V naslednjih dveh letih lahko pričakujemo, da bo ta softverski del tako napredoval, da bodo roboti lahko že na glasovni ukaz ali z opazovanjem človeka lahko sami opravljali storitve, ki jim jih bomo naročili”.

Po njegovih besedah bo v roku dveh let humanoidni robot zmožen opravljati tudi gospodinjska opravila, ki vključujejo veliko fine motorike, s katero imajo ti roboti za zdaj največ težav. Ocenjuje, da bo s serijsko proizvodnjo upadla tudi cena robota za domačo uporabo in da bo na voljo potrošnikom za okrog pet tisoč evrov.

Zakaj Kitajska?

Kot smo pisali, se slovenska podjetja v robotiki zanašajo predvsem na strojno opremo iz Kitajske. Tamkajšnji proizvajalci humanoidnih robotov so namreč povedli v razvojni bitki z ameriškimi tekmeci in pomenijo veliko večino globalnih dobav humanoidov. Vodilna proizvajalca sta Unitree in Agibot, sledi Ubtech, katerega humanoidne robote, prilagojene za industrijsko uporabo, pri nas distribuira konjiško podjetje Hiproject. Kitajski robotski start upi tudi pospešeno (in ob velikem zanimanju vlagateljev) vstopajo na azijske borze, kar jim nudi dostop do kapitala, potrebnega za nadaljnji razvoj in vzpostavitev množične proizvodnje.

Kot pravi Slapnik, je bila za Vandri Robotics kitajski Unitree boljša izbira od ameriških ponudnikov. V prvi vrsti je to zaradi nižje cene, saj roboti ameriških start upov, kot je Figure AI, dosegajo cene od 150 tisoč evrov naprej. Po drugi strani kitajski roboti omogočajo lasten razvoj, saj pridejo samo z najosnovnejšim programiranjem, ki robotu omogoča, da vstane in opravlja nekatere gibe, nato pa ga je treba programirati oziroma izuriti za vsako posamezno aplikacijo. Ameriški robot praviloma pride že vnaprej programiran, pravi.

Femc poudarja, da Plan-net robot zastopa več podjetij, ne samo Agibot in Unitree, pri čemer ciljajo na prodajo na širšem evropskem trgu. Sam Kitajsko obiskuje že 15 let in večkrat na leto obišče tamkajšnje partnerje s področja robotike. “Vsi so sedaj v fazi razvoja proizvodnje. Gre za množično proizvodnjo humanoidov in nadaljnji razvoj aplikacij, ki jih je treba še razviti, da bodo roboti uporabni brez programiranja, saj bodo samo s pogovorom in opazovanjem vedeli, kaj od njih želimo,” pravi.