Subvencij ni več: kupci odpovedujejo že podpisane pogodbe, drugi čakajo

Subvencije za električna vozila bodo kmalu pošle. Javni poziv Borzena za fizične osebe in podjetja je sicer še odprt, a za obe ciljni skupini zaprošena sredstva že od sredine avgusta presegajo razpoložljiva. Tisti, ki so vlogo oddali v drugi polovici avgusta ali v septembru, tako subvencije najverjetneje ne bodo dobili.

Na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, ki ga vodi Jernej Vrtovec, so v zadnjem mesecu večkrat povedali, da tudi novih subvencij ne bo.

Po besedah trgovcev je to močno pretreslo trg električnih vozil. “Po izteku subvencij se je odločanje kupcev občutno upočasnilo, predvsem pri tistih, ki so bili pri nakupu električnega vozila bolj cenovno občutljivi,” pravi Tilen Hojč, direktor marketinga in prodaje za znamki Renault in Dacia v družbi GA Adriatic, ki je uvoznik za vozila družb iz skupine Renault.

V podjetju so od 1. avgusta prejeli več kot 150 preklicev že podpisanih pogodb za nakup avtomobila. “Veliko kupcev se danes odloča za odlog nakupa oziroma čaka na jasnejšo informacijo o morebitnih novih spodbudah,” pravi sogovornik.

Po zagonu septembra velik upad naročil

Tudi na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), v okviru katere deluje sekcija za osebna motorna vozila, pravijo, da trgovci v zadnjih tednih poročajo o upadu naročil, ki pa se kaže tako pri električnih vozilih kot tudi pri drugih pogonskih tehnologijah.

Po podatkih, ki jih navaja zbornica, je bilo med 1. in 20. septembrom letos v primerjavi z enakim obdobjem lani 51 odstotkov manj naročil električnih vozil in 53 odstotkov manj naročil priključnih hibridov. Skupno število naročil novih vozil se je v primerjanem obdobju zmanjšalo za 36 odstotkov, so navedli v odgovoru za Forbes Slovenija.

Pri tem povejmo, da je bil do konca avgusta slovenski avtomobilski trg med najbolj živahnimi v Evropski uniji (EU): v osmih mesecih je bilo zabeleženih 47 tisoč prvih registracij avtomobilov, kar je za petino več kot lani (39 tisoč). Od tega je bilo prodanih 9.233 baterijskih električnih vozil, kar je za 150 odstotkov več kot v prvih osmih mesecih lani (3.682).

V zbornici torej poudarjajo, da padec ni omejen zgolj na električna vozila, pripisujejo pa ga negotovosti kupcev glede prihodnjih ukrepov države. “Ko kupci izgubijo zaupanje v stabilnost državnih spodbud, pogosto odložijo nakup vozila nasploh,” opažajo.

Ocenjujejo, da bi zaradi upada naročil do konca leta lahko bila prodaja avtomobilov pri nas manjša za sedem tisoč vozil. To bi za trgovce pomenilo približno 230 milijonov evrov manj prihodkov, za državni proračun pa okoli 50 milijonov evrov manj prihodkov od davka na dodano vrednost (DDV), so izračunali v zbornici.

Ministrstvo: Subvencije so dosegle svoj namen

Predstavniki TZS so se v začetku septembra sestali s predstavniki ministrstva za infrastrukturo in energetiko in se zavzeli za podaljšanje subvencij za električna vozila, razprava pa je tekla okrog tega, kako oblikovati ponoven razpis ter kakšna naj bo višina subvencij.

Na ministrstvu pravijo, da so se sestanka z njihove strani udeležili državni sekretar Marko Dvornik, vršilka dolžnosti generalne direktorice Suzana Tajnik in vodja sektorja za alternativna goriva v prometu Darko Trajanov. Predstavnikom zbornice so pojasnili, da “smo v zadnjih dveh letih za subvencije za električna vozila namenili 96 milijonov evrov, veliko zanimanje in hitra poraba sredstev pa kažeta, da je trg električnih vozil že razmeroma razvit in da so subvencije dosegle svoj primarni namen”.

S tem so torej ponovno nakazali, da subvencij ne bo.

Na ministrstvu zadnje čase večkrat povedo, da želijo pospešiti vlaganja v infrastrukturo za električna vozila, večji poudarek pa želijo nameniti tudi javnemu potniškemu prometu. “Naš cilj ni zgolj prehod na električna vozila, ampak tudi zmanjševanje števila osebnih vozil,” so navedli v pisnem odgovoru za Forbes Slovenija.

Medtem ko večina evropskih držav nudi subvencije ali davčne olajšave za električna vozila, je podobno kot zdaj Slovenija lani ravnala Avstrija. Zaradi proračunskih omejitev je ukinila subvencije za električna vozila. Še naprej pa finančno podpira razvoj polnilne infrastrukture ter subvencionira elektrifikacijo tovornega ter javnega potniškega prometa.

Problem je negotovost

Trgovinska zbornica pa meni, da bi morala biti odprava subvencij bolj postopna, ne pa, da se subvencija čez noč zniža s 7.600 evrov na nič.

Ministrstvu je predlagala, da država objavi nov razpis, ki bi zajel tudi že naročena vozila, nato pa pripravi večletni program subvencioniranja za leti 2027 in 2028. Ob tem bi se višina spodbud lahko postopoma zniževala, vendar ob vnaprej znanih pogojih.

Kupec mora namreč vedeti, pod kakšnimi pogoji bo vozilo kupil in ali bodo ti pogoji še veljali v času, ko bo avtomobil prevzel, menijo, saj pri nakupu avtomobilov lahko med naročilom in dobavo mine več mesecev.

Tudi Hojč meni, da bi bila ponovna uvedba spodbud smiselna, predvsem pa bi morali imeti dolgoročno predvidljiv sistem. Za trg je namreč najslabša negotovost, obdobja, ko subvencije so, nato jih zmanjka, potem pa vsi čakajo na nov razpis, pravi. “Kupci zaradi tega odlašajo z nakupom, proizvajalci in trgovci pa težje načrtujemo zaloge, cene in prodajo. Bolj kot občasne in nepredvidljive subvencije bi zato potrebovali jasen večletni okvir, ki bi kupcem omogočal, da vedo, kakšni pogoji jih čakajo tudi čez nekaj mesecev,” poudarja sogovornik.

Subvencija odloča (predvsem) pri malčkih

Na vprašanje, ali je torej povpraševanje po električnih vozilih še vedno močno odvisno od subvencije, Hojč odgovarja, da to velja predvsem pri manjših in cenovno bolj dostopnih električnih vozilih, kjer je subvencija predstavljala bistveno večji delež celotne nakupne cene.

“Pri večjih električnih vozilih je odločitev praviloma nekoliko manj neposredno vezana na subvencijo, saj kupci pri nakupu upoštevajo širši nabor dejavnikov, kot so oprema, doseg, stroški uporabe in financiranja,” odgovarja sogovornik. “To se zelo lepo vidi tudi v praksi, saj zanimanje za električna vozila ostaja, vendar je pri manjših modelih brez subvencije precej težje doseči cenovno točko, pri kateri se kupec dejansko odloči za nakup.”

Na trgovinski zbornici pravijo, da je namen subvencije predvsem, da odpravi razliko v začetni ceni električnega vozila v primerjavi s primerljivim modelom vozila na notranje zgorevanje.

Hojč sicer pravi, da v GA Adriatic opažajo, da osnovno zanimanje za električna vozila ostaja, nanj vplivajo tudi povišane cene bencina in dizla. “Električna vozila zato kupci še vedno aktivno primerjajo in o njih povprašujejo, vendar se je proces odločanja podaljšal. Danes je tako precej več kupcev, ki so zainteresirani, vendar z nakupom počakajo in preverjajo različne možnosti.”

Med glavnimi argumenti za nakup električnega vozila so še vedno nižji stroški uporabe, udobje in tiha vožnja, enostavnost vsakodnevne uporabe in vse večja ponudba električnih modelov. Kupci, ki imajo možnost polnjenja doma ali na delovnem mestu, praviloma veliko lažje vidijo konkretno uporabno in finančno prednost električnega vozila.

Na drugi strani pa kupce, ki se zanimajo, a se na koncu ne odločijo za električni pogon, najpogosteje odvrne začetna cena, negotovost glede subvencij, vprašanje dosega in polnilne infrastrukture ter tudi odkupna vrednost vozila, opaža sogovornik.