Slovenski podjetniki pod drobnogledom: kdo ima potencial za svetovni preboj?

Projekt Future 100 Slovenija je del širše evropske pobude Future 500, ki jo vodi IEDC – Poslovna šola Bled v partnerstvu z Atlantic Council. Njen cilj je identificirati najbolj perspektivna podjetja v Sloveniji in regiji ter jim pomagati do kapitala, povezav in mednarodne prepoznavnosti.

Slovenski izbor, ki bo javno predstavljen na forumu Future 500 31. avgusta na Bledu (dan pred začetkom Blejskega strateškega foruma), je prvi preizkus metodologije, ki so jo na IEDC razvili v sodelovanju z raziskovalci s Harvarda, Oxforda, univerze v Edinburghu, Evropske šole za management in tehnologijo (ESMT) Berlin, Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ljubljanske fakultete za družbene vede, zagrebške ekonomske in medicinske fakultete ter univerze za ekonomijo in poslovanje v Budimpešti.

Avtorji nameravajo metodologijo uporabiti tudi v drugih evropskih državah – na Hrvaškem, v Albaniji, na Poljskem in v Romuniji. V končni različici naj bi izbori iz posameznih držav tvorili evropski Future 500.

“Izbor je šele začetek”

Iniciativa Future 500 izhaja iz ocene, da Evropa nima toliko težav s tem, da bi ustvarjala inovativna podjetja, kot s tem, da jih premalo uspešno pripelje do globalnega obsega.

“Doslej nismo mogli povedati z dokazi, katero od podjetij bi lahko postalo globalno. Prav to počne Future 100: natančno pokaže, kje slovenska ambicija, znanje, energija in tehnologija že so. Ne tam, kjer upamo, da se bodo pojavile, temveč tam, kjer jih znanstvena metoda danes zares najde, ” pravi avtor pobude Stjepan Orešković, sicer večinski lastnik hrvaške borzne družbe Bosqar invest.

“Izbor pa je šele začetek: tem podjetjem moramo zagotoviti vse, kar je njihovim globalnim konkurentom samoumevno – dostop do kapitala, resnično odprt enotni trg, znanje, kako se skalira in pot na borzo. Za Evropo je to preizkus: če metoda deluje v eni državi, lahko deluje v sedemindvajsetih.”

Ne gre za lestvico največjih

Izbor Future 100 Slovenija ni mišljen kot lestvica podjetij po prihodkih, dobičku ali tržni vrednosti. Avtorji ga opisujejo kot “signal” finančnim institucijam in drugim potencialnim vlagateljem.

Skupno so pregledali več kot 203 tisoč podjetij. Pri tem so 85 od stotih podjetij izbrali na podlagi analize podatkov o poslovanju. Osnovni kazalnik je bila povprečna letna rast prihodkov (CAGR), primerjali pa so tudi vrsto drugih kazalnikov (skupno 19), s katerimi so poleg finančne uspešnosti merili inovativnost, internacionalizacijo, razvojne aktivnosti, upravljanje in druge dejavnike, pomembne za dolgoročno sposobnost rasti.

Preostalih 15 odstotkov podjetij je predlagal poseben 15-članski odbor in jim podelil povabilo oziroma tako imenovani wild card. V odboru med drugim sedijo direktorica javne agencije Spirit Tamara Zajec Balažič, šef Ljubljanske borze Marko Bombač, Jure Mikuž, partner v upravljavcu skladov tveganega kapitala South Central Ventures, Jakob Gajšek, direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI), in Nina Dremelj, predsednica Poslovnih angelov Slovenije.

Zakaj prav Slovenija

“Metodologijo Future 100 Slovenija smo zasnovali tako, da prepozna podjetja, ki oblikujejo prihodnost države. Gre za prvo izdajo nove metode. Želeli smo, da je dovolj pregledna, da jo lahko kdorkoli preveri, in dovolj ponovljiva, da jo je mogoče razširiti po vsej Evropi,” je o metodologiji dejal Sean Kennedy, ustanovitelj in izvršni direktor družbe Data Weavers.

“Lestvica je verodostojna le toliko, kolikor jo lahko nekdo drug ponovno sestavi. Vsak podatek je mogoče povezati z jasno navedenim virom in datumom. Vsako pravilo smo zapisali, preden smo ga uporabili.”

Slovenija ni bila naključno izbrana za prvo izdajo, pravi. “Izbrana metoda je odvisna od kakovosti podatkov, na katerih temelji, slovenski poslovni registri pa sodijo med najbolj celovite in dostopne v Evropi. V večini držav, ki bodo sledile, bo potrebnega več dela. Evropa potrebuje zanesljiv način, kako dovolj zgodaj prepoznati svojo naslednjo generacijo gospodarskih prvakov, da jih lahko tudi ustrezno podpre. S Slovenijo smo naredili prvi korak,” pojasnjuje Kennedy.

V iniciativi pravijo, da so ocenjevali nacionalne podatkovne infrastrukture po Evropi in slovenske vire, predvsem poslovni register (Ajpes), prepoznali kot nadpovprečno kakovostne: celovite, dosledne in zanesljive na ravni posameznega podjetja.

Skupni prihodki stoterice podjetij, ki sestavlja izbor Future 100 Slovenija, znašajo 2,1 milijarde evrov, zaposlujejo 8.100 ljudi, v treh letih pa so ustvarila okoli 2.400 novih delovnih mest.

Nabor hitro rastočih

Zdaj so torej izbrali stoterico najprodornejših podjetij v Sloveniji na štirih področjih: globoke tehnologije, zdravstvo, industrija in digitalno gospodarstvo.

Pri tem so v pobudi razkrili nekaj podatkov: skupni prihodki stoterice danes znašajo 2,1 milijarde evrov, zaposlujejo 8.100 ljudi, v treh letih pa so ustvarila okoli 2.400 novih delovnih mest.

Mediana njihove povprečne letne rasti prihodkov znaša 30 odstotkov. Polovica podjetij na seznamu raste hitreje od 30 odstotkov letno, približno vsako šesto presega 50-odstotno letno rast, najhitreje rastoče pa je v analiziranem obdobju doseglo 126-odstotno povprečno letno rast prihodkov, pravijo.

Razčlenitev po poslovni dejavnosti pokaže, da 45 podjetij prihaja iz širšega tehnološkega sektorja, ki vključuje informacijske tehnologije, digitalne tehnologije, umetno inteligenco in sorodne dejavnosti; 37 podjetij iz proizvodnje; 14 podjetij iz inženiringa ter raziskav in razvoja. Najpogostejša posamezna dejavnost je računalniško programiranje, v katero se uvršča 27 podjetij.

Na seznamu tako ne prevladuje le ena vrsta podjetij ali en “moden” sektor, pravijo snovalci izbora. “Poleg digitalnih in tehnoloških podjetij so zelo močno zastopane tradicionalne slovenske prednosti v proizvodnji, inženiringu in tehnično zahtevnih dejavnostih.”

Ne dobijo zaslužene pozornosti

Future100 na sistematičen način identificira hitrorastoča podjetja, hkrati pa analizo dopolnjuje tudi z mehkimi kazalniki konkurenčnosti, od inovativnosti do organizacije, ki v 21. stoletju seveda ključno vplivajo na uspešnost teh podjetij, pravi Peter Wostner z Umarja.

“Na podlagi analiz urada Umar je bilo ugotovljeno, da slovenska podjetja z najhitrejšo rastjo produktivnosti ne samo hitro rastejo, ampak tudi povečujejo zaposlenost, hkrati pa povečujejo plače še enkrat hitreje od ostalih analiziranih podjetij. In vendar, vsem priporočilom navkljub, ta podjetja ne dobijo potrebne in zaslužene pozornosti,” meni.

Med napovedanimi udeleženci letošnjega dogodka so predstavniki slovenskega podjetniškega in institucionalnega okolja ter nekateri pomembni evropski akterji. Med drugimi bodo sodelovali Stjepan Orešković, ustanovitelj Future 500 in Bosqar Invest ter predsednik nadzornega sveta blejske poslovne šole IEDC, generalna direktorica Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Kerstin Jorna, Peter Wostner, Umar, Jovan Pavićević, Better, minister za gospodarstvo Anže Logar, Tamara Zajec Balažič in Irena Meterc iz SPIRIT Slovenija, Primož Potočnik iz Prve bonitetne agencije, Nina Dremelj, Vesna deep tech Venture Fund, Mark Pleško, Cosylab, Simon Savšek, skupina Evropske investicijske banke, Michiel Scheffer, predsednik odbora Evropskega sveta za inovacije (EIC), Marko Primorac, podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB), Bjorn Tremmerie, vodja tehnoloških naložb pri Evropskem investicijskem skladu (EIF) ter Alexandra Vacroux, izvršna direktorica Davisovega centra za ruske in evrazijske študije na Harvardu in članica nadzornega sveta IEDC.