Najbolj znano skrivno društvo skuša privabiti mlade, a ima pri tem težave

Prostozidarji so eno najbolj znanih skrivnih društev, saj se jih v javnosti drži sloves povezovanja premožnih in vplivnih ljudi, ki se med drugim prepoznajo po skrivnih rokovanjih in na srečanjih izvajajo skrivne obrede. Toda britanska enota te “bratovščine” iz časa razsvetljenstva se ukvarja s precej sodobnim problemom: kako v svoje starajoče se vrste privabiti mlajšo generacijo članov, poroča Financial Times (FT).

V Angliji in Walesu je prostozidarjev okrog 175 tisoč, kar je precej manj od pol milijona, kolikor jih je bilo na vrhuncu društva sredi prejšnjega stoletja. Sedež društva je United Grand Lodge of England v Londonu, kjer je večina članov starih več kot 60 let.

Generalni sekretar “lože”, kot se imenujejo enote prostozidarstva, Adrian Marsh, je za FT dejal, da so novi člani ključni za dolgoročno zdravje organizacije. Letna članarina v društvu stane med 200 in 500 funti, odvisno od tega, kako aktiven je član.

Marsh pravi tudi, da je z večjo odprtostjo društvu že uspelo narediti manjši premik v privabljanju mladih. Med drugim na sedežu lože v londonskem Covent Gardenu najdemo trgovinico s spominki, društvo pa organizira tudi dneve odprtih vrat in skuša mlade privabiti z dogodki na univerzah. Okrog 47 odstotkov novih pridruženih je starih manj kot 40 let, pravi, kar je za dva odstotka več kot leta 2020. Usihanje zanimanja med mlajšimi generacijami skuša loža sicer nasloviti že zadnjih 50 let.

Težko se je znebiti javne podobe

Prostozidarji so znani po skrivnih ritualih v haljah s kapucami, prisegah zvestobe in skrivnih rokovanjih, svojim premožnim in vplivnim članom pa naj bi pomagali z mreženjem v svetu posla in politike. Sami se predstavljajo kot dobrodelna organizacija s poudarkom na izpopolnjevanju svojih članov, a to ne pomeni, da obredi in rokovanja niso del članstva. Ti se novim članom razkrivajo postopno, ko se vzpenjajo po hierarhiji društva.

Marsh, ki je bil nekoč finančni direktor v podjetju, ki je del osrednjega britanskega borznega indeksa FTSE 100, zanika, da bi imeli prostozidarji velik vpliv v svetu posla. Kot pravi, so se mnogi člani lože zaradi nedavnih podražitev najemnin morali preseliti.

Toda loža se s težavo otepa podobe, da v ozadju vpliva na elitne kroge britanske družbe. Leta 2024 je preiskava FT ugotovila, da je skoraj tretjina mestnih svetnikov v finančnem okrožju City of London (ki deluje kot svoje mesto znotraj Londona) prostozidarjev. Bolj nedavno, decembra lani, pa je izbruhnil škandal, ko je londonska policija od zaposlenih zahtevala, da razkrijejo članstvo v prostozidarskih organizacijah. Obstajali so namreč sumi, da je članstvo policistov v ložah prispevalo k oviranju nekaterih odmevnih preiskav. Loža temu ukrepu nasprotuje.

FT je govoril z dvema mlajšima članoma, starima med 30 in 40 let. Prvi je kot razlog za pridružitev navedel “čudne in sijajne” korenine, drugi pa, da ga je privabila skupnost v vse bolj osamljenem digitalnem svetu. Dodal je celo, da odprtost društva morda spodkopava njegovo privlačnost, saj se sedaj lahko mnogo obredov naučiš že prek spleta, ne da bi sploh postal član skupine.