Evropske milijarde za tovarne umetne inteligence, v igri tudi naši sosedi
Na evropski razpis za gradnjo megatovarn umetne inteligence se je prijavilo 18 držav, a Evropska komisija bo izbrala le sedem projektov.
Evropska unija (EU) je objavila razpis za gradnjo sedmih megatovarn umetne inteligence v skupni vrednosti 30 milijard evrov, s ciljem pospešiti razvoj evropskih modelov umetne inteligence in zmanjšati tehnološki zaostanek za ZDA in Kitajsko, poroča Forbes Hrvaška.
Gre za velike podatkovne centre, ki združujejo superračunalnike in infrastrukturo za usposabljanje najnaprednejših modelov umetne inteligence. Projekt je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala v začetku leta na pariškem vrhu o umetni inteligenci, ko je govorila o petih centrih in naložbah v višini 20 milijard evrov. Zaradi velikega zanimanja držav članic se je načrt od takrat razširil na sedem projektov v skupni vrednosti 30 milijard evrov.
Evropska komisija bo iz evropskega proračuna zagotovila pet milijard evrov, države gostiteljice bodo vložile enak znesek. Preostala sredstva, približno dve tretjini celotne vrednosti projekta, naj bi prišla iz zasebnega sektorja.
Razpis predvideva gradnjo štirih manjših centrov umetne inteligence z med 25.000 in 75.000 specializiranimi čipi umetne inteligence ter treh večjih centrov z med 40.000 in 100.000 čipi. Zmagovalci razpisa naj bi bili razglašeni v začetku leta 2027, za dokončanje gradnje pa bodo imeli 18 mesecev, kar pomeni, da naj bi prve megatovarne začele obratovati sredi leta 2028, piše Politico.
Za gradnjo večjih tovarn umetne inteligence so se prijavile Nemčija, Italija, Španija, Portugalska in Grčija, za manjše projekte pa Francija, Poljska, Finska, Danska in Češka. Hrvaška skupaj z Estonijo, Madžarsko, Irsko, Latvijo, Litvo, Slovaško in Švedsko trenutno sodeluje v konzorcijih drugih držav in ni navedena kot gostiteljica lastne tovarne umetne inteligence, poroča portal Euroactiv.
EU želi dohiteti ZDA in Kitajsko
Po podatkih Univerze Stanford se v Združenih državah Amerike trenutno razvija približno 60 odstotkov naprednih modelov umetne inteligence, na Kitajskem približno 30 odstotkov, Evropa pa prispeva manj kot pet odstotkov. Bruselj meni, da obstoječa mreža 19 centrov umetne inteligence, ki jo EU sofinancira od leta 2022, ni več zadostna za razvoj konkurenčnega evropskega ekosistema umetne inteligence, piše Le Monde.
Eden glavnih ciljev projekta je okrepiti evropsko tehnološko suverenost, vendar Bruselj priznava, da bo v prvi fazi EU še naprej odvisna od ameriških proizvajalcev čipov, kot sta Nvidia in AMD.
Komisija poudarja, da Evropa trenutno nima lastne proizvodnje najnaprednejših procesorjev umetne inteligence, potrebnih za takšne podatkovne centre, vendar pričakuje, da bodo evropske rešitve postopoma vključene v prihodnje faze razvoja.
Nekateri evropski zakonodajalci in analitiki opozarjajo, da bi novi centri lahko še okrepili odvisnost Evrope od ameriške tehnologije, medtem ko Komisija odgovarja, da obstoječe računalniške zmogljivosti že tako ne morejo zadostiti povpraševanju evropskih podjetij po razvoju umetne inteligence.
Visoka poraba energije in negotovo financiranje
Poleg tehnoloških izzivov projekt odpira tudi vprašanja trajnosti. Tako kot veliki podatkovni centri bodo tudi megatovarne umetne inteligence porabile ogromne količine elektrike in vode za hlajenje sistemov.
Evropska komisija pravi, da bodo imeli prednost projekti z najvišjimi standardi energetske učinkovitosti in trajnosti, medtem ko nekateri strokovnjaki pozivajo k strožjim merilom, vključno z uporabo novih nizkoogljičnih virov energije, prepovedjo dizelskih generatorjev in večjo uporabo sistemov za vodno hlajenje.
Negotovost obstaja tudi glede financiranja. Od petih milijard evrov, ki bi jih morala zagotoviti Evropska komisija, so štiri milijarde načrtovane iz naslednjega večletnega proračuna EU, o katerem se države članice še pogajajo. Kljub temu Bruselj trdi, da ima alternativne scenarije, če del načrtovanih sredstev ne bo odobren, še piše Forbes Hrvaška.
