Pipenbaher pojasnil, zakaj so na Pelješkem mostu nastale razpoke
Glavni inženir Pelješkega mostu Marjan Pipenbaher med razlogi za težave z razpokami betona vidi predvsem v hitri gradnji in težkih vremenskih pogojih.
Slovenski projektant Marjan Pipenbaher, ki je kot glavni inženir Pelješkemu mostu posvetil deset let dela, je za N1 Hrvaška spregovoril o razpokah, odkritih na stebrih le 50 mesecev po slovesnem odprtju. Hrvatske ceste bodo oktobra, po koncu turistične sezone, začele obsežno sanacijo enega najpomembnejših infrastrukturnih projektov na Hrvaškem.
Po Pipenbaherjevi razlagi gre za razpoke v zaščitni plasti betona. Osemdeset odstotkov jih je velikih do treh milimetrov, kar je za betonske konstrukcije še dovoljeno, preostalih dvajset odstotkov pa je globljih in vpliva na trajnost mostu. “Popraviti jih je treba in mostu zagotoviti življenjsko dobo sto let, kot je bilo načrtovano,” je pojasnil.
Zakaj je prišlo do razpok
Pipenbaher opozarja, da se pri tovrstnih mostovih uporablja visokotrdni beton, zato je pri njegovi pripravi in vgradnji potrebna posebna previdnost. Temperatura v betonu ne sme preseči 65 stopinj, razlika med jedrom in površino pa ne sme biti večja od 20 do 25 stopinj, sicer nastanejo razpoke. Sveži beton je treba takoj po odstranitvi opaža zaščititi pred izgubo vode, soncem in vetrom.
Prav te korake so po njegovem mnenju delno zanemarili, ker je gradnja potekala med epidemijo koronavirusa, ko so na mostu delali podnevi in ponoči, da bi ga čim prej dokončali.
“Zato so lahko bile storjene manjše opustitve, zlasti glede nege betona,” je dejal. Dodaten izziv je bilo tudi vreme, saj popoldne na gradbišču piha maestral s 45 kilometri na uro, zato je bilo ključno spoštovati tehnološko disciplino, ki jo je nadzoroval izvajalčev strokovnjak za beton.
Manjše razpoke pričakovane
Delavci bodo morali odstraniti od tri do štiri centimetre poškodovanega betona, obnoviti debelino zaščitne plasti in preoblikovati stebre, da se konstrukcija vrne v prvotno zasnovano stanje. Pipenbaherju je žal za nastalo škodo, saj je mostu namenil veliko pozornosti prav zaradi zahtevnega morskega okolja, kjer sol in kloridi pospešujejo korozijo armature. A hkrati poudarja, da so manjše razpoke na delih tako velike konstrukcije pričakovane. “Bodimo realni. To ni lekarna. Gradbeništvo ni lekarna,” je slikovito povzel.
O uspešni sanaciji ne dvomi. Glavni izvajalec CRBC je po njegovih besedah resno podjetje z izkušnjami z velikimi projekti po svetu, ki bo po potrebi najelo specializirane hrvaške podizvajalce.
“Most bi moral zdržati sto let do neke večje rekonstrukcije,” je prepričan. Opozoril je še, da vlagatelji radi pozabijo, da gre skoraj polovica vrednosti naložbe v most za njegovo redno vzdrževanje čez celotno življenjsko dobo.
Gradnja stala 420 milijonov evrov
Pelješki most je dolg 2,4 kilometra in vreden 420 milijonov evrov. Odprt je bil odprt leta 2022 in povezuje celinsko Hrvaško s polotokom Pelješac brez vožnje skozi Bosno in Hercegovino. Gradilo ga je kitajsko podjetje CRBC, ki je posel dobilo na razpisu leta 2018. Hrvatske ceste zagotavljajo, da razpoke ne ogrožajo nosilnosti mostu in da bo sanacijo v celoti financiral izvajalec.
