Nekoč 400 hektarjev, danes osemkrat manj: zakaj pridelovalci ne obnavljajo nasadov breskev
Slovenski sadjarji in oljkarji se letos soočajo z različnimi izzivi. Medtem ko so breskve v Vipavski dolini večinoma dobro obrodile, se površine z breskovimi nasadi še naprej zmanjšujejo. Oljkarji pa že opozarjajo, da bodo zaradi zgodnjega vročinskega stresa in suše letos verjetno pridelali manj oljk.
V Vipavski dolini, kjer je bilo pred tremi desetletji z breskvami zasajenih okoli 400 hektarjev, jih danes ostaja le še od 50 do 70 hektarjev, piše STA. Po besedah vodje Sadjarskega centra Bilje Davorja Mrzliča pridelovalci nasadov ne obnavljajo, čeprav povpraševanje po breskvah ostaja veliko.
Razlogi so kratka življenjska doba breskovih dreves, slabe možnosti odkupa za predelavo po zatonu Fructalovega odkupa ter nizke odkupne cene zaradi konkurence uvoženega sadja. Pridelovalci zato večinoma sami skrbijo za prodajo, cena kilograma prvovrstnih breskev pa letos znaša med 2,5 in štirimi evri.
V Sadjarskem centru Bilje medtem nadaljujejo razvoj in preizkušanje novih sort. Letos so predstavili 14 sort breskev in nektarin, od tega šest novih. Sorte več let spremljajo glede rodnosti, kakovosti in odpornosti na bolezni, nato pa najbolj perspektivne priporočijo pridelovalcem, dodaja STA.
Oljkarji bodo pridelali manj
Na drugi strani oljkarji po vsej državi že opažajo posledice letošnjega vročega in suhega začetka poletja. Predstojnica Inštituta za oljkarstvo Maja Podgornik pojasnjuje, da so visoke junijske temperature in pomanjkanje padavin povzročili izrazit vodni stres ravno v času razvoja semena in olesenitve koščice, zato drevesa odmetavajo plodove, številni preostali pa se gubajo ali imajo poškodovana semena, še poroča STA.
Oljkar Igor Novak s kmetije Školarice pričakuje manjšo letino, saj je odpadanje plodov že izrazito, predvsem pri zgodaj cvetočih sortah. Del oljčnikov sicer namakajo, vendar opozarja, da je to finančno zahtevno in na zahtevnejših terenih težko izvedljivo. Ob morebitni širitvi nasadov bi zato izbirali sorte, bolje prilagojene vročini, pomembnejša pa postaja tudi lega oljčnikov, saj severne lege sušo prenašajo bolje.
Sorte, ki bodo bolj odporne na sušo
Na Inštitutu za oljkarstvo poudarjajo, da bo prilagajanje podnebnim spremembam vse pomembnejše. Poleg pravočasnega namakanja, izboljšanja tal in spremljanja vodnega stanja dreves bo v prihodnje ključna izbira sort, odpornejših na dolgotrajno sušo in vročinske valove. Letos oljkarjem dodatne težave ponekod povzroča tudi marmorirana smrdljivka, ki poškoduje razvijajoče se plodove.
Čeprav sta letošnji sezoni za breskve in oljke zelo različni, obe panogi kažeta na enak trend: vse večji vpliv podnebnih sprememb in vse zahtevnejše ekonomske razmere, zaradi katerih bodo morali pridelovalci iskati nove sorte in prilagajati način pridelave.