Nihče noče biti šef: zakaj generacija “zoomerjev” zavrača napredovanja
Le šest odstotkov generacije Z si želi prevzeti višje vodstvene vloge, kažejo globalne raziskave.
Mladi zaposleni iz generacije Z si vse manj prizadevajo za napredovanje in zasedanje vodstvenih položajev, kar postaja vse večji izziv za podjetja, ki želijo razviti naslednjo generacijo vodij, poroča Euronews.
Za generacijo Z karierni uspeh ni več opredeljen z napredovanjem, saj mnogi dajejo prednost ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem pred večjo odgovornostjo in daljšim delovnim časom.
“Glede na globalne raziskave si le približno šest odstotkov generacije Z želi prevzeti višje vodstvene vloge in postati šefi. Za organizacije in njihove strukture je to zelo velik problem,” je za Euronews povedal Tomasz Szklarski, glavni izvršni direktor podjetja Enpulse in strokovnjak za motivacijo na delovnem mestu.
Po njegovem mnenju je zadržanost mladih delavcev do prevzema vodstvenih vlog predvsem posledica naraščajoče odgovornosti, ki jo prinaša takšno delo. “Generacija Z je skrbno pretehtala, kaj pomeni ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, v primerjavi z žrtvami, ki jih je treba sprejeti za to, da postaneš šef. Mladi jasno vidijo breme, ki ga prinaša vodenje. Vodja je odgovoren tako svojim nadrejenim kot tudi za vse večje ekipe, ki potrebujejo stalno podporo,” je dejal Szklarski.
Težava za Evropo
Upadanje zanimanja za vodstvene vloge ni le težava posameznih podjetij, temveč je svetovni trend. Ta bi se lahko izkazal za še posebej zahtevnega za Evropo, kjer demografske spremembe že tako krčijo delovno silo.
“Vedno manj ljudi bo delalo, zlasti v Evropi. Če ne bomo usposobili nove generacije vodij in pripravili ljudi na prevzem odgovornosti za ekipe, se bomo soočali z vse večjimi izzivi pri ohranjanju organizacijske učinkovitosti,” je opozoril Szklarski.
Čeprav umetna inteligenca vse globlje prodira v poslovni svet in avtomatizira številne procese, Szklarski meni, da ne bo rešila pomanjkanja vodij. Po njegovem mnenju je za zdaj nejasno, ali bi bili zaposleni pripravljeni sprejemati navodila algoritmov oziroma ali bi umetna inteligenca lahko učinkovito opravljala vlogo vodje.
Vodenje ekip še vedno zahteva veščine, ki jih je težko nadomestiti, vključno z empatijo, gradnjo odnosov, motiviranjem zaposlenih in sprejemanjem odločitev, ki upoštevajo človeško plat organizacije, še piše Euronews.
