Bruselj v prenovo sistema emisijskih kuponov, kaj bo drugače

Evropska komisija je danes predstavila predlog reforme sistema EU za trgovanje z izpusti (ETS), katere osrednji cilj je povečati naložbe v razogljičenje industrije, tudi prek dodeljevanja brezplačnih emisijskih kuponov, poroča STA.

Kot je ob predstavitvi reforme poudaril evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra, gre za instrument, ki je pri prispevku k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v EU brez primere. Od leta 2005, ko je zaživel, so se izpusti v gospodarskih sektorjih, ki jih vključuje, zmanjšali za okoli 50 odstotkov.

“Obenem je tudi prepotreben generator prihodkov, ki jih nato uporabimo za naložbe v inovacije in razogljičenje industrije. Od leta 2013 je prinesel približno 270 milijard evrov,” je poudaril.

Vendar pa ima sistem tudi določene pomanjkljivosti, je priznal komisar. Med drugim države članice, ki prejmejo 80 odstotkov vseh prihodkov, v razogljičenje industrije vložijo manj kot deset odstotkov teh sredstev.

Zato komisija po njegovih besedah predlaga, da bi morale članice za naložbe v razogljičenje sektorjev, ki so vključeni v ETS, v prihodnje nameniti 50 odstotkov prihodkov.

Kako bi povečali naložbe v razogljičenje

Naložbe v razogljičenje evropske industrije pa želi Bruselj okrepiti tudi prek dodeljevanja brezplačnih emisijskih kuponov, ki bodo na voljo tudi po letu 2030. Podjetja jih bodo 80 odstotkov prejela po objavi načrta za naložbe v razogljičenje v Evropi, 20 odstotkov pa po izvedbi in objavi teh naložb in z njimi povezanega zmanjšanja izpustov, navaja STA.

Komisija obenem predlaga spremembe linearnega faktorja zmanjševanja kuponov, da bo ta usklajen s ciljem 90-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990. Spremenili bi ga tako, da bi se skupna količina emisijskih kuponov zmanjševala počasneje, kot je predvideno trenutno.

Neuradno: Manj denarja za Slovenijo po letu 2030

Predlog določene spremembe prinaša tudi pri mehanizmih, namenjenih pravični porazdelitvi bremena med državami članicami in finančni podpori najbolj prizadetih držav.

Slovenija bo po neuradnih informacijah glede na predlog komisije še naprej upravičena do deleža sredstev iz solidarnostne prerazporeditve 10 odstotkov vseh prihodkov v okviru ETS, medtem ko zaradi boljše razvitosti po letu 2030 ne bi več prejemala sredstev iz sklada za modernizacijo. Njen bruto domači proizvod (BDP) je namreč v obdobju 2022-24 presegal 75 odstotkov BDP Evropske unije.

Komisija je predlog sprememb predstavila tudi v luči energetske krize, ki je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu prizadela unijo. O njem se bosta zdaj pogajala Evropski parlament in Svet EU, v katerem so zastopane države članice, še piše STA.