Koalicija zahteva nujno sejo odbora za finance in revizijo porabe prejšnje vlade

Poslanske skupine koalicijskih strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in opozicijske stranke Resni.ca so zahtevale sklic nujne seje odbora za finance, na kateri bodo predlagali revizijo porabe javnega denarja pod vlado Roberta Goloba, ki jo obtožujejo neodgovornega upravljanja javnih financ. Predlagali bodo tudi preučitev možnosti za zmanjšanje porabe javnih sredstev do konca leta.

“Mandat Vlade Republike Slovenije pod vodstvom dr. Roberta Goloba je od samega začetka zaznamovalo pomanjkanje fiskalne discipline, netransparentno upravljanje javnih sredstev ter neracionalna poraba davkoplačevalskega denarja,” so zapisali v zahtevi za sklic nujne seje.

Pri tem so izpostavili “nasedle projekte” in “preplačane investicije”, med njimi nakup 13 tisoč prenosnih računalnikov, ki so ostali v skladišču in izgubljali vrednost, nakup sodne stavbe na Litijski cesti in podražitve infrastrukturnih projektov. Medtem naj bi po njihovih besedah nekateri nujno potrebni projekti ostajali neizvedeni, kot je gradnja vodovodov, kanalizacijskih sistemov, cest, zdravstvene infrastrukture itd.

Po njihovem mnenju prejšnja vlada kljub uvajanju številnih novih davkov ni zagotovila ustrezno dostopnih javnih storitev, izvedla ključnih sistemskih reform in uresničila pomembnih razvojnih projektov. Obregnili so se tudi ob namenjanje davkoplačevalskega denarja za projekte v tujini, “tudi za prijatelje ljubljanskega župana”, so dejali v poslanskih skupinah. Pri tem so omenili projekt prenove vodovodnega sistema v občini Velika Kladuša v Bosni in Hercegovini. Kot napačno razvrščanje proračunskih prioritet vidijo tudi namenjanje javnih sredstev za projekte, povezane z migracijami.

V zadnjih dneh poraba še poskočila

Predsedniki poslanskih skupin, ki so podpisali zahtevo za sklic seje, so dejali, da se je “razsipništvo” prejšnje vlade v zadnjih dneh pred menjavo oblasti še povečalo, saj da so z negospodarnim ravnanjem še dvigovali rast odhodkov.

Sklicevali so se na ugotovitve novega ministra za finance Andreja Širclja, ki je opozoril, da se rast odhodkov še nikoli doslej ni tako drastično povečala kot tokrat. Kot navajajo, so v prvih štirih mesecih leta odhodki štirih blagajn javnega financiranja znašali 10,7 milijarde evrov, kar je dobrih 12 odstotkov več kot v enakem obdobju leta prej. Odhodki državnega proračuna so bili v prvih petih mesecih leta višji za 15,6 odstotka na medletni ravni, proračunski primanjkljaj pa je dosegel 1,2 odstotka BDP, so dejali.

Črpanje evropskih sredstev

Na neučinkovitost javne porabe po besedah pobudnic nujne suje kaže tudi črpanje evropskih sredstev. Čeprav je prejšnji minister za finance Klemen Boštjančič trdil, da je Slovenija pri črpanju evropskih sredstev uspešna, po navedbah koalicijskih strank in stranke Resni.ca pa podatki Evropske komisije kažejo nasprotno, saj da se pri črpanju kohezijskih sredstev uvrščamo na 20. mesto med državami članicami za obdobje 2021-2027.

Opozorili so tudi na zaostanek pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. Slovenija je, kot so dejali, prejela že skoraj 87 odstotkov sredstev oziroma 1,81 milijarde evrov, a naj ne bi izpolnila večine ciljev in mejnikov, potrebnih za prejem še zadnje tranše v vrednosti 272 milijonov evrov. Najpozneje do 30. septembra mora Slovenija predložiti ta zadnji zahtevek za izplačilo sredstev.

Po besedah predlagateljev seje gre za projekte, “katerih pravočasna izvedba neposredno vpliva na energetsko varnost države, zaščito pred naravnimi nesrečami, razvoj zdravstvene infrastrukture, mobilnost in kakovost življenja prebivalcev. Med njimi so izgradnja elektroenergetskih transformatorskih postaj, širitev nizkonapetostnega distribucijskega omrežja, energetske prenove stavb javnega sektorja, ukrepi za zmanjšanje tveganja zemeljskih plazov in poplav, vzpostavitev nacionalnega centra za nadzor voda ter priprava ocen poplavne ogroženosti porečij.”

Predlogi odboru

Predlagatelji seje odboru za finance predlagajo sprejetje dveh sklepov. Prvi je, da odbor predlaga vladi, da v roku šestih mesecev opravi revizijo porabe javnega denarja v času prejšnje vlade. Drugi pa je, da odbor priporoči vladi, da do konca leta preuči možnost zmanjšanja porabe javnih sredstev z namenom izpolnjevanja Maastrichtskih kriterijev.