Avstrijci za osnovna živila zdaj plačujejo manj, v Sloveniji ukrep še visi v zraku
Po navedbah avstrijske vlade naj bi potrošniki z znižanjem DDV na osnovna živila prihranili do 100 evrov na leto.
V sredo je v Avstriji začel veljati nižji davek na dodano vrednost (DDV) na osnovna živila. DDV se je za izbrane prehrambne izdelke znižal z 10 odstotkov na 4,9 odstotka, poročajo avstrijski mediji.
Davčna stopnja se je znižala za naslednja živila: mleko, jogurt, maslo, jajca, sveža in zamrznjena zelenjava, določeno sadje, riž, pšenična moka in zdrob, nekuhane in nepolnjene testenine, kruh ter namizna sol.
Trgovci z živili obljubljajo, da se bo znižanje davka v celoti preneslo na potrošnike. Po navedbah avstrijske vlade naj bi gospodinjstva prihranila povprečno med 80 in 100 evri na leto, kar pomeni nekaj več kot sedem evrov na mesec.
Vendar pa bo ta davčna olajšava v državnem proračunu povzročila primanjkljaj v višini 400 milijonov evrov letno. Vlada namerava izpad prihodka pokriti z načrtovanim davkom na paketne pošiljke in davkom na embalažo.
Za trgovce je bila priprava na spremembo cen, ki je vplivala na tisoče artiklov, ogromen podvig. Poleg birokratskih zahtev so bile potrebne obsežne prilagoditve v sistemih upravljanja blaga, prodajnih mestih in računovodskih sistemih trgovskih podjetij, navaja avstrijski portal Heute.
Bo DDV na osnovna živila nižji tudi pri nas?
Znižanje davka na osnovna živila se pri nas obeta z uveljavitvijo obsežnega interventnega zakona za razvoj Slovenije. Ta predvideva znižanje DDV z 9,5 odstotka na pet odstotkov za pšenično belo moko, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjavo, sončnično olje in beli sladkor.
Državni zbor je interventni zakon, ki so ga vložili poslanci NSi, Demokratov in Resnice, sprejel maja, vendar je njegova usoda še negotova. Predstavniki reprezentativnih sindikalnih central in nevladnih organizacij so za razpis referenduma o zakonu zbrali 47 tisoč podpisov, vendar je državni zbor sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne določbe.
Sindikalne centrale so se zato obrnile na ustavno sodišče, ki zdaj presoja o ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma. Do odločitve sodišča zakon še ni veljaven.
