Ali morate inšpektorju vedno posredovati vse zahtevane podatke?

Inšpektorji opravljajo inšpekcijski nadzor, tj. nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem predpisov. Ta postopek začnejo bodisi po uradni dolžnosti bodisi na podlagi (anonimnih) prijav fizičnih ali pravnih oseb ali drugih organov. V sklopu izvedbe inšpekcijskega nadzora inšpektorji določene informacije pridobijo z lastno zaznavo, vpogledom v uradne evidence, javno dostopne zbirke podatkov, pregledom spletne strani podjetja ipd.

Če pa inšpektorji za izvajanje nadzora potrebujejo informacije, s katerimi razpolaga zgolj podjetje, ga na podlagi drugega odstavka 29. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (»ZIN«) pozovejo, da jim te informacije predloži. ZIN namreč določa, da mora zavezanec oziroma odgovorna oseba zavezanca dati, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, na zahtevo inšpektorja in v roku, ki ga določi inšpektor, pisno pojasnilo, dokumentacijo in izjavo v zvezi s predmetom nadzora.

Večinoma podjetja inšpektorju brez težav posredujejo zahtevane podatke. Obstajajo pa primeri, ko pravočasna predložitev podatkov ni možna (podjetje npr. potrebuje več časa za pripravo in posredovanje podatkov ali pa s podatki sploh ne razpolaga) oziroma bi posredovanje podatkov lahko povzročilo škodo podjetju (zahtevani podatki npr. izkazujejo prekršek podjetja).

Tudi če je podan kateri od razlogov iz prejšnjega odstavka je podjetje praviloma dolžno upoštevati poziv inšpektorja, kajti sicer stori prekršek po 5. alineji prvega odstavka 38. člena ZIN, za kar lahko inšpektor izreče podjetju globo v višini 1.500 EUR, odgovorni osebi pa globo v višini 500 EUR. Področni predpisi lahko za nepredložitev podatkov določajo višjo globo ali dodatne sankcije.

Če inšpektor v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je podjetje storilo prekršek, mora izvesti prekrškovni postopek, v katerem lahko podjetju izreče sankcijo za prekršek. Postopek inšpekcijskega nadzora je torej načeloma ločen od postopka o prekršku, čeprav se ta postopka prepletata.

Kot pojasnjeno zgoraj, je v postopku inšpekcijskega nadzora podjetje na zahtevo inšpektorja dolžno predložiti zahtevane podatke. Drugače pa velja v prekrškovnem postopku, kjer na podlagi 1. alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o prekrških (»ZP-1«) tudi podjetja uživajo t.i. privilegij zoper samoobtožbo. Ta določa, da podjetja oz. njihove odgovorne osebe niso dolžna odgovarjati na vprašanja, če pa nanje odgovarjajo, niso dolžna izpovedovati zoper sebe ali svoje bližnje. Upoštevaje sodbo Vrhovnega sodišča št. IV Ips 10/2025 z dne 16. 7. 2025 privilegij zoper samoobtožbo ne velja zgolj na ustne izpovedbe, temveč se razteza tudi na zagotavljanje drugega dokaznega gradiva (listine, digitalno in drugo gradivo), kar pomeni, da podjetja v prekrškovnem postopku niso dolžna predložiti zahtevanih podatkov.

Vsled navedenemu se zastavlja vprašanje, ali morajo podjetja v postopku inšpekcijskega nadzora inšpektorju posredovati zahtevane podatke, glede na to, da jih v prekrškovnem postopku, ki se zoper njih lahko sproži zaradi neposredovanja podatkov, varuje privilegij zoper samoobtožbo?

Vrhovno sodišče je na to vprašanje odgovorilo v zgoraj omenjeni sodbi. Pojasnilo je, da je privilegij zoper samoobtožbo mogoče upoštevati šele od trenutka, ko inšpekcijski organ osredotoči sum zoper domnevnega storilca določenega prekrška, to pa je tedaj, ko postopek inšpekcijskega nadzora preseže goli nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov.

Torej, če inšpektor pozove podjetje, da mu predloži podatke, pri tem pa v trenutku izdaje poziva zoper podjetje še ne obstaja sum storitve prekrška, potem privilegij zoper samoobtožbo ne velja in podjetje je dolžno (pod grožnjo sankcije) te podatke predložiti. Če pa v trenutku izdaje poziva za predložitev podatkov že obstaja sum storitve prekrška, potem se podjetje lahko sklicuje na privilegij zoper samoobtožbo in zahtevanih podatkov ne predloži.

Lahko se tudi zgodi, da inšpektor v prvem pozivu še postopa znotraj postopka inšpekcijskega nadzora in mu podjetje izroči podatke, na podlagi katerih inšpektor kasneje osredotoči sum zoper storilca prekrška. Ko v tem primeru inšpektor podjetje še drugič pozove za posredovanje dodatnih podatkov se zavezanec lahko sklicuje, da ga že varuje privilegij zoper samoobtožbo in zahtevanih podatkov ne predloži. Inšpektor bo tako moral podatke, ki jih potrebuje postopek inšpekcijskega nadzora in prekrškovni postopek pridobiti na drug način (npr. s pregledom prostorov zavezanca na podlagi sodne odločbe).

V praksi bo najtežje ravno ugotavljanje, ali se je postopek inšpekcijskega nadzora (de facto) že prevesil v prekrškovni postopek. Ali je temu tako bo treba razbrati iz poziva inšpektorja ali iz drugih listin v spisu inšpektorja. V kolikor inšpektor v pozivu zatrjuje domnevno kršitev podjetja, navaja možne sankcije ipd., so to indici, ki kažejo na to, da se je postopek že prevesil v prekrškovnega. V tem primeru podjetju ni treba predložiti podatkov, pri čemer ga za nepredložitev ne smejo doleteti sankcije. V kolikor pa se inšpektor v pozivu sklicuje zgolj na predpise, ki jih mora podjetje spoštovati pri svojem poslovanju ter zahteva podatke, da bo lahko preveril spoštovanje teh predpisov, potem inšpektor načeloma ni osredotočil suma zoper domnevnega storilca prekrška in je podjetje dolžno predložiti zahtevane podatke.

V kolikor bi v inšpekcijskem ali prekrškovnem postopku potrebovali odvetniško pomoč, vam z veseljem pomagamo.

Marko Škerjanc – odvetnik
[email protected]
www.opis.si

Tel. št.: +386 41 748 683