Kupi zdaj, plačaj pozneje: Zveza potrošnikov opozarja na pasti takšnih nakupov
Mednarodne raziskave kažejo, da skoraj polovica uporabnikov zaradi preprostega plačevanja opravi več impulzivnih nakupov in porabi več, kot bi sicer.
Hitre oblike plačila, kot so kreditne kartice in storitve odloženih plačil po principu ‘kupi zdaj, plačaj pozneje’ sistematično spodbujajo nenačrtovano trošenje, opozarjajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Potrošnikom svetujejo, da v primeru nebistvenega nakupa dobro premislijo, ali je ta res potreben in ali si ga lahko privoščijo.
‘Kupi zdaj, plačaj pozneje’ je oblika financiranja, pri kateri potrošnik nakup zaključi takoj, plačilo pa se razdeli na več obrokov, najpogosteje od dveh do 12. V slovenskih spletnih trgovinah se ta oblika financiranja na blagajni pojavi kot ločena možnost plačila, pogosto z oznako ‘obročno plačilo’ ali ‘plačaj v več obrokih’. Za razliko od klasičnega kredita odobritev poteka v nekaj minutah neposredno na telefonu ali računalniku, brez vnaprejšnjega postopka pri banki, so v objavi na spletnem mestu Vem več pojasnili v ZPS.
Kot so poudarili, sta med plačilom s kreditno kartico in odlivom denarja s transakcijskega računa dve razdalji: časovna in psihološka. Kreditna kartica potrošniku omogoča, da denar porabi zdaj, nakup pa poravna šele konec meseca. Pri storitvah odloženih plačil je podobno: nakup je zaključen takoj, plačilo pa razdeljeno na obroke.
“Prav ta zamik je razlog, da pri kreditnih karticah in plačilih ‘kupi zdaj, plačaj pozneje’ ne čutimo vedno prave teže potrošnje,” so zapisali.
Več impulzivnih nakupov
Novi podatki po navedbah ZPS kažejo, kako močno na potrošnjo vpliva razmah storitev odloženih plačil. Po nekaterih mednarodnih raziskavah tako skoraj polovica uporabnikov priznava, da prav zaradi tako preprostega plačevanja opravijo več impulzivnih nakupov, podoben delež pa pravi, da porabijo več, kot bi sicer.
Globalna mesečna poraba na uporabnika tovrstnih storitev se je v letu dni dvignila za približno petino. “Ta psihološka zanka zadeva vse ljudi, ne le tistih z nižjimi prihodki: nenačrtovane nakupe redno opravljajo tudi tisti, ki bi si jih drugače na videz lahko privoščili,” izpostavljajo v Zvezi potrošnikov Slovenije.
Kot izpostavljajo v ZPS, impulzivni nakupi praviloma izvirajo iz nekaj jasnih sprožilcev, kot dolgčas, stres ali občutek, da si potrošnik neki izdelek zasluži.
Prepoznavanje sprožilcev
Prepoznavanje teh sprožilcev je po prepričanju ZPS polovica rešitve. Zato so za potrošnike predstavili štiri pravila oziroma nasvete.
Če gre za nebistven nakup, potrošnikom svetujejo, naj prespijo in se šele potem odločijo, ali je res potreben in ali si ga lahko privoščijo. Pred obiskom fizične ali spletne trgovine naj si potrošnik ustvari seznam stvari, ki jih res potrebuje. V osebni oziroma družinski proračun naj se vključi postavko za nebistvene nakupe. S tem je verjetnost prevelikih impulzivnih nakupov bistveno manjša.
Pri odločanju glede financiranja naj potrošniki preverijo efektivno obrestno mero, ne le obrestne mere, še piše STA. Efektivna obrestna mera v eno samo številko združi vse stroške in je edino pravo merilo za primerjavo ponudb, so še pojasnili v ZPS.
