Odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu

Stroge procesne zahteve, ki sicer zagotavljajo transparenten postopek odpovedi z obzirom na delavčeve osebne okoliščine, pri marsikaterem delodajalcu povzročajo dileme glede postopka odpovedi oziroma nezakonitost odpovedi. Navedeno toliko bolj velja, ko je potrebno pri podaji odpovedi uporabiti več zakonov. Ta prispevek bralcem pojasni ključne korake v postopku odpovedi POZ invalidom.

Invalidi so osebe, pri katerih je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije ugotovil invalidnost (v nadaljevanju: »invalid«).

Delodajalec lahko invalidom redno odpove POZ iz vseh odpovednih razlogov, ki jih določa prvi odstavek 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju »ZDR-1«): 

• poslovni razlog,
• razlog nesposobnosti,
• krivdni razlog,
• razlog invalidnosti in
• neuspešno opravljeno poskusno delo.

Pri podaji odpovedi invalidu iz razloga nesposobnosti, iz krivdnega razloga in iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela načeloma ni razlik napram podaji odpovedi drugim delavcem. Pri tem je z ozirom na odpoved iz razloga nesposobnosti treba upoštevati le, da delodajalec ne sme invalidu, ki nima statusa delovnega invalida, redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti, če ne dosega pričakovanih rezultatov in invalid teh rezultatov ne dosega zaradi invalidnosti (prvi odstavek 39. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, v nadaljevanju: »ZZRZI«).

Drugače pa velja, če se invalidu odpoveduje POZ iz razloga invalidnosti ali iz poslovnega razloga; v tem primeru je postopek odpovedi bistveno drugačen. Po napotilu 116. člena ZDR-1 mora delodajalec podati odpoved po postopku, ki ga določata ZZRZI ter v pretežnem delu ne več veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: »ZPIZ-1«).

V praksi se lahko zastavlja vprašanje, ali invalidu podati odpoved iz razloga invalidnosti ali iz poslovnega razloga. Razlikovanje je pomembno iz vsebinskega vidika, postopkovno pa razlik ni. Vsebinsko razmejitev prikažeta sledeča praktična primera:

• poslovni razlog: delodajalec izvede reorganizacijo in ukine delovno mesto delavca, ki ima status invalida ter dela in naloge tega delovnega mesta porazdeli med druga delovna mesta (glej VSRS Sodba VIII Ips 101/2016 z dne 10. 11. 2016);
• razlog invalidnosti: pri delavcu je ugotovljena invalidnost, ki mu preprečuje opravljanje dela v skladu z veljavno POZ in mu delodajalec ne more ponuditi sklenitve nove POZ.

Če je podan odpovedni razlog invalidnosti oz. poslovni razlog mora delodajalec za zakonito odpoved invalidu ravnati po sledečem postopku:

• najprej mora preveriti, ali invalidu (po končani poklicni rehabilitaciji) lahko ponudi sklenitev nove POZ za nedoločen čas na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti in strokovni izobrazbi oz. usposobljenosti (»ustrezno delo«), bodisi enako delo s krajšim delovnim časom od polnega, bodisi kombinacijo obeh navedenih možnosti,
• če delodajalec utemeljeno ne more zagotoviti zgoraj navedenega, potem si mora prizadevati to zagotoviti pri drugem delodajalcu;
  
  • upoštevaje prakso Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju: »Komisija«) prizadevanje izkaže tako, da najmanj trem drugim delodajalcem pošlje povpraševanje po tem, ali bi bili pripravljeni invalidu ponuditi ustrezno delo. Zadošča, če je povpraševanje poslano in odgovor prejet po elektronski pošti. Komisija v svoji praksi zahteva, da delodajalec prejme odgovore na poslana povpraševanja še preden delodajalec obvešča delavca o nameravani odpovedi (več spodaj);
  • če pri drugem delodajalcu ta potreba obstaja in delavec ponudbo drugega delodajalca sprejme v roku 30 dni, mu prvi delodajalec poda odpoved POZ s ponudbo nove (ta postopek teče na podlagi 40. člena ZZRZI in ne 91. člena ZDR-1), če pa delavec ponudbe ne sprejme, mu delovno razmerje preneha z iztekom odpovednega roka, pri čemer ni upravičen do odpravnine, prav tako nima pravice do nadomestila za primer brezposelnosti;
• če noben drug delodajalec invalidu ne zagotovi ustreznega dela, mora delodajalec invalida obvestiti o nameri, da mu bo odpovedal POZ. Delodajalec mora pridobiti pisno potrditev, da je bil delavec o nameri odpovedi POZ seznanjen. V praksi se temu pogoju najlažje zadosti tako, da se invalida obvešča priporočeno s povratnico, lahko pa se tudi na koncu samega obvestila v izvodu delodajalca predvidi mesto za datum in podpis invalida (tj. vročilnica), kjer slednji potrdi, da je obvestilo prejel. V kolikor invalid tega obvestila ne bi želel podpisati, čeprav mu je delodajalec vročil delavčev izvod obvestila, odgovorna oseba delodajalca to zabeleži na svojem izvodu;
• delodajalec mora pripraviti predlog za ugotovitev podlage za odpoved POZ (v nadaljevanju: »vloga«);
  • priporočljivo je, da vlogo izpolni na vzorčnem obrazcu, dostopnem na spletni strani Komisije, ni pa to nujno;v vlogi delodajalec vsebinsko utemelji obstoj odpovednega razloga; navadno utemeljuje, da upoštevaje njegov akt o sistemizaciji delovnih mest ne obstaja ustrezno prosto delovno mesto za invalida;že vzorčni obrazec Komisije našteva priloge, ki jih je potrebno priložiti, poleg tega pa mora delodajalec priložiti tudi druge dokumente, na katere se sklicuje v vlogi;
  • v kolikor je invalid delavec pred upokojitvijo, Komisija zahteva, da so hkrati izpolnjeni pogoji iz 114. člena ZDR-1, pri čemer mora delodajalec izpolnjenost teh pogojev v vlogi utemeljiti;
• po prejemu popolne vloge Komisija odloči o predlogu delodajalca. Po naših izkušnjah se na odločitev čaka od 2 do 5 mesecev;
• delodajalec lahko po prejemu odločitve Komisije invalidu odpove POZ ne glede na vsebino njene odločitve. Navedeno pomeni dvoje:
  • pridobitev mnenja Komisije je predpostavka za zakonitost odpovedi. Če torej delodajalec mnenja Komisije ne pridobi, bo odpoved že iz tega razloga nezakonita;
  • delodajalec lahko invalidu zakonito odpove POZ tudi v primeru negativnega mnenja Komisije. V tem primeru v morebitnem sodnem sporu glede zakonitosti odpovedi POZ sodišče presoja utemeljenost odpovednih razlogov. Sodišča so v več primerih že potrdila zakonitost odpovedi kljub predhodno negativnemu mnenju Komisije;
• dodatni koraki oz. zahteve v postopku odpovedi POZ so lahko določene tudi v kolektivnih pogodbah ali v samih POZ (npr. obveznost, da delodajalec vedno ali na delavčevo zahtevo o nameravani odpovedi obvešča sindikat oz. svet delavcev), zato je potrebno preveriti in upoštevati tudi te določbe.

Če boste pri kateremkoli koraku potrebovali pomoč, vzorec katerega od omenjenih dokumentov ali pa želite izvedbo celotnega postopka odpovedi POZ (tudi če ne gre za odpoved invalidu) prepustiti odvetniku, vam z veseljem pomagamo.

Marko Škerjanc – odvetnik
[email protected]
www.opis.si
Tel. št.: +386 41 748 683