Na strehi fakultete zagnali najmočnejši podatkovni center v Sloveniji
Najmočnejši računski center v Sloveniji uporablja najnovejšo tehnologijo, med drugim čipe vodilnega svetovnega proizvajalca Nvidia.
Na strehi Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI UL) so zagnali visoko zmogljiv podatkovni center FRIDA, ki je namenjen prebojem na področju umetne inteligence (UI) in superračunalništva. Na področju umetne inteligence prinaša dvakrat večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost kot slovenski superračunalnik Vega.
FRIDA je zasnovana za najzahtevnejše raziskovalne in razvojne izzive sodobnega časa, so v sporočilu za javnost dejali na fakulteti. Služila bo raziskovalcem in študentom na FRI, pa tudi podjetjem, ki želijo razvijati napredne rešitve umetne inteligence.
“FRIDA neposredno podpira poslanstvo FRI, enega ključnih nosilcev tehnološkega razvoja v Sloveniji, saj povezuje vrhunsko raziskovalno znanje z najsodobnejšo infrastrukturo ter omogoča preboje na področju UI in superračunalništva. Slovenskemu gospodarstvu ponuja platformo za preizkušanje tehnologij prihodnosti, za katere verjamemo, da pomenijo veliko konkurenčno prednost. FRIDA podpira inovativnost in odpira nove možnosti za interdisciplinarne projekte raziskovalcev z gospodarstvom in družbo,” je v uvodnem nagovoru dejala izredna profesorica in dekanja FRI Mojca Ciglarič.
Čipi Nvidie
Podatkovni center poganja najnovejša tehnologija. Med drugim je to prva akademska superračunalniška infrastruktura v regiji z namestitvijo umetni inteligenci namenjenih grafičnih procesorjev Nvidie serije Blackwell, modelov B200 in B300, so sporočili iz fakultete. V svojem jedru podatkovni center združuje 104 grafične pospeševalnike sedmih generacij, od tega 64 pospeševalnikov najnovejše generacije. Modeli, ki so prej potrebovali tedne učenja, se tako danes lahko trenirajo v urah ali dneh.
“Visoko zmogljiva računska infrastruktura, predvsem GPU (Graphics Processing Unit) strežniki, so predpogoj za ukvarjanje s področjem UI. Strežnik FRIDA je s svojo usmerjenostjo v UI trenutno najmočnejši računski center v Sloveniji. Med drugim bo omogočil nadaljnji razvoj slovenskega velikega jezikovnega modela GaMS, gospodarstvu in javnemu sektorju pa preizkus in prototipiranje najnovejših agentnih tehnologij,” dodaja profesor na FRI Marko Robnik Šikonja.
Računsko zmogljivost centra lahko ponazorimo tako: če bi vsak prebivalec Slovenije računal neprekinjeno 24 ur na dan, bi FRIDA v eni sekundi opravila več izračunov kot vsi skupaj v 10.000 letih.
FRIDA je zgrajena kot modularni kontejnerski podatkovni center, ki omogoča hibridno hlajenje, tj. zračno hlajenje in napredno tekočinsko hlajenje na čipih, kar je ključno za sodobne strežnike umetne inteligence z visokimi toplotnimi obremenitvami, pravijo na FRI.
Priložnosti za razvoj
FRIDA je po navedbah FRI tudi odgovor na zaostanek Slovenije pri podatkovno podprtem razvoju, omogočila pa naj bi hitrejše prevajanje raziskovalnega potenciala v konkurenčne razvojne rešitve in višjo dodano vrednost. Na okrogli mizi ob otvoritvi podatkovnega centra so govorci iz slovenskih podjetij dejali, da je sodelovanje s fakultetami temelj razvoja.
Po aktualnem razvojnem poročilu UMAR-ja se Slovenija med drugim sooča z zaostankom pri podatkovno podprtem razvoju. Enega od odgovorov na ta izziv daje FRIDA, saj brez superračunalniške infrastrukture ni sodobnega razvoja umetne inteligence. Omogočila bo, da se bo raziskovalni potencial učinkoviteje prevajal tudi v konkurenčne razvojne rešitve in višjo dodano vrednost. O slednjem so na dogodku razpravljali mag. Valter Leban, predsednik uprave skupine Kolektor, mag. Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenija, Tomaž Gornik, direktor ter ustanovitelj podjetja Better, in prof. dr. Marko Robnik Šikonja, FRI UL. Omenjena podjetja sicer s FRI UL že sodelujejo v okviru različnih razvojno-raziskovalnih projektov.
“Pomembno je, da znanje ne ostane na fakulteti, ampak se prenese v gospodarstvo,” je dejala članica uprave Telekoma Slovenije Vesna Prodnik in zbranim svetovala, naj pri razvoju ne iščejo popolnosti, temveč naj si upajo prototipirati in rešitve preverjati z uporabniki že v fazi razvoja. Direktor podjetje Better Tomaž Gornik je izpostavil, da val, ki prihaja z UI, ne bo šel mimo brez sodelovanja z akademskim svetom. Predsednik uprave skupine Kolektor Valter Leban je zbranim predstavnikom podjetij svetoval, da je treba najprej ozavestiti, da ne veš in ne zmoreš vsega sam.
Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki proizvajalca čipov Nvidia, vodilnega ponudnika čipov za umetno inteligenco in največjega podjetja na svetu po tržni vrednosti.
