Poslovna poroka in ločitev: kako hitro lahko družbenik d.o.o. ostane »na cesti«?

Podobno kot v ljubezenskih zgodbah pa se v fazi začetne »zaljubljenosti« pogosto spregleda pomembno vprašanje: kaj se bo zgodilo, če se interesi sčasoma razidejo, če sodelovanje ne bo več usklajeno ali če pride do resnih nesoglasij.

Med vprašanji, ki ostanejo v ozadju, je tudi institut izključitve družbenika. Družbeniki njegovih posledic in vpliva na razmerja moči pri reševanju sporov pogosto ne poznajo dovolj. V praksi se šele ob nastanku resnih nesoglasij pokaže, da lahko institut izključitve družbenika bistveno vpliva na potek in izid pogajanj med družbeniki.

Ločevanje pogodbene in sodne izključitve družbenika

Institut izključitve družbenika v d.o.o. se pojavlja v dveh temeljnih oblikah:

• kot pogodbena izključitev, ki je mogoča le, če je ustrezno in izrecno urejena v družbeni pogodbi (prvi odstavek 501. člena ZGD-1), ter

• kot sodna izključitev, ki se uveljavlja s tožbo pred sodiščem (tretji odstavek 501. člena ZGD-1).

Pogodbena izključitev družbenika je dopustna le, če je v družbeni pogodbi vnaprej jasno in dovolj določno urejena. Določeni morajo biti najmanj predlagatelj izključitve, utemeljeni razlogi za izključitev, postopek, organ odločanja in način sprejema odločitve. Družbeniku mora biti v postopku zagotovljeno, da je z razlogi seznanjen ter da se lahko o predlogu za izključitev pred glasovanjem izjavi.

Na drugi strani je možnost zahtevati sodno izključitev drugega družbenika na podlagi zakona zagotovljena vsakemu družbeniku ne glede na to, ali je urejena pogodbena izključitev. Družbenik sme s tožbo zahtevati izključitev drugega družbenika, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.

Obliki izključitve se razlikujeta v postopku in hitrosti izključitve, položaju družbenikov v sporu do končne odločitve ter posledično v njihovi pogajalski moči pri reševanju medsebojnih konfliktov.

Kaj razlikovanje pomeni v praksi?

Družbeniki A, B in C ustanovijo d.o.o., v katerem ima vsak tretjinski poslovni delež. A in B sta tudi direktorja družbe.

Po nekaj letih poslovanja se med družbeniki pojavijo razhajanja glede nadaljnjega razvoja družbe. C se ne strinja z nekaterimi strateškimi in poslovnimi odločitvami, za katere se zahteva ¾ večina, zato A in B teh sklepov ne moreta sprejeti. Odnosi se dodatno zaostrijo, ko C začne intenzivno uveljavljati svoje nadzorne pravice, zoper družbo in družbenika A in B sproži več sodnih postopkov ter podaja prijave različnim nadzornim in inšpekcijskim organom. Del postopkov in prijav se konča neuspešno, del pa jih še teče. Prav tako se C-ju očita, da neutemeljeno razkriva in zlorablja poslovne skrivnosti družbe.

A in B menita, da takšno ravnanje družbi in družbenikoma povzroča škodo in onemogoča normalno poslovanje. C se s tem ne strinja in iz družbe ne želi izstopiti po ponujeni ceni za njegov poslovni delež. Prepričan je, da zgolj uveljavlja svoje pravice in ga preostala družbenika želita izključiti, ker nasprotuje njunemu načinu vodenja družbe.

Možnost 1: družbena pogodba glede izključitve ne določa ničesar

A in B lahko zoper C vložita tožbo na izključitev družbenika. Uspeh tožbe je odvisen od tega, ali bosta uspela dokazati obstoj utemeljenih razlogov za izključitev. V primeru uspeha s pravnomočnostjo sodbe preneha C-jev status družbenika. Izključeni družbenik ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju na dan izključitve. Družba mu mora to vrednost izplačati najpozneje v šestih letih od izključitve, skupaj s predpisanimi obrestmi (šesti odstavek 502. člena ZGD-1).

Do pravnomočnega zaključka postopka C ohrani vse družbeniške pravice. Omejitev teh pravic z začasnimi regulacijskimi odredbami je izjemno omejena. To mu daje relativno močno pogajalsko izhodišče, zlasti ob upoštevanju trajanja sodnih postopkov in negotovosti izida.

Možnost 2: družbena pogodba določa zgolj, da o izključitvi odloča skupščina z navadno večino

A in B sprejmeta sklep o izključitvi C iz družbe z navadno večino in na tej podlagi predlagata vpis izključitve družbenika v sodni register.

Po sodni praksi mora sodišče v postopku preveriti, ali družbena pogodba postopek izključitve družbenika ustrezno ureja in opredeljuje bistvene elemente in ali je bil sprejem sklepa v družbi izveden skladno s pravili družbene pogodbe.

Ker družbena pogodba ne določa bistvenih elementov postopka izključitve, je sklep o izključitvi ničen oziroma nima pravnih učinkov in sodišče vpis izključitve v sodni register zavrne. V takšnem primeru je edina pot vložitev tožbe na sodno izključitev zoper C. To pomeni, da C vsaj do pravnomočne odločitve sodišča nasproti družbenikom, tretjim in družbi ohrani vse družbeniške pravice, kar mu daje pomembno pogajalsko moč.

Možnost 3: družbena pogodba postopek izključitve družbenika ustrezno ureja in opredeljuje bistvene elemente

A in B sprejmeta sklep o izključitvi C iz družbe z navadno večino, kot jo predvideva družbena pogodba, in na tej podlagi predlagata vpis izključitve družbenika v sodni register. Ker so pogoji za izključitev v družbeni pogodbi ustrezno predvideni in je bil družbenik C v postopku pred sprejemom sklepa seznanjen z razlogi ter je imel možnost, da se o njih izjavi, sodišče vpis izključitve v sodni register dovoli. To pomeni, da C nasproti družbi, družbenikom in tretjim izgubi status družbenika.

Vsebinska presoja obstoja razlogov za izključitev se praviloma ne opravi v registrskem postopku, temveč lahko nezakonitost sklepa zaradi neobstoja razlogov za izključitev C uveljavlja zgolj z izpodbojno tožbo zoper skupščinski sklep (če jo je napovedal in pravočasno vložil). Ker izpodbojna tožba ni podlaga za prekinitev registrskega postopka, izpodbojna tožba ne vpliva na izgubo statusa družbenika in izbris C iz sodnega registra.

Ker je C iz družbe izključen do morebitne drugačne odločitve v postopku z izpodbojno tožbo, imata A in B imata bistveno močnejše pogajalsko izhodišče pri pogajanjih o ureditvi medsebojnih razmerij in morebitni ureditvi izplačila poslovnega deleža C-ja. Možnosti C-ja, da bi preko regulacijske začasne odredbe dosegel začasno ureditev razmerij v svojo korist, so izrazito omejene.   

Zaključek

Ureditev izključitve družbenika v družbeni pogodbi ima bistveno širše učinke, kot se zdi na prvi pogled. Ustrezno in premišljeno oblikovana pogodbena izključitev lahko pomeni razmeroma hiter in učinkovit mehanizem izločitve družbenika, ki ima praviloma na voljo zgolj izpodbojno tožbo zoper sklep o izključitvi. To za izključenega družbenika pomeni bistveno šibkejši položaj, saj izgubi status družbenika že pred pravnomočnim razpletom izpodbojnega spora.

Prav zato je treba vprašanju izključitve družbenika posebno pozornost nameniti že pri pripravi družbene pogodbe. Ključno je presoditi ne le, ali pogodbeno izključitev sploh predvideti, temveč tudi, kako jo urediti. Posebej pomembna so vprašanja razlogov za izključitev, postopka odločanja in zahtevane večine za sprejem sklepa, saj prav ti elementi določajo razmerje moči med družbeniki v primeru poznejšega spora.

Kar se ob ustanovitvi družbe pogosto zdi zgolj tehnično vprašanje družbene pogodbe, lahko ob nastanku spora odloča o tem, kdo bo imel močnejši pogajalski položaj in kdo bo tvegal, da se bo poslovil pod pogoji, ki jih pretežno diktirajo drugi.

Vsebino omogoča odvetniška pisarna Kozar.