Kdaj se lahko upokojite? Vedno manj je odvisno od let in vse bolj od denarja
Vprašanje se zdi preprosto, vendar britanski strokovnjaki za pokojnine opozarjajo, da je odgovor vse manj povezan s starostjo in vse bolj z višino prihrankov.
Britanski Independent povzema posodobljene standarde življenjskega sloga v pokoju (ang. retirement Living Standards) združenja Pensions UK, ki prikazujejo, koliko denarja posameznik potrebuje za različne ravni življenja po koncu delovne kariere.
Po njihovih izračunih posameznik za minimalen življenjski standard potrebuje približno 13.900 funtov (približno 16.000 evrov) letno. Za zmernega 32.700 funtov (približno 37.800 evrov) , za udobnega pa okoli 45.400 funtov (približno 52.500 evrov) letno.
Še bolj zanimive so ocene, koliko ljudi bo te ravni dejansko doseglo. Pensions UK ocenjuje, da bo najnižji standard doseglo 82 odstotkov delovno aktivnih Britancev, zmernega le 23 odstotkov, udobno upokojitev pa manj kot desetina prebivalstva.
“Sedanje ravni varčevanja mnogim ne bodo omogočile upokojitve, kakršno pričakujejo,” je ob objavi opozorila izvršna direktorica za politike in zagovorništvo pri Pensions UK Zoe Alexander.
Upokojitev kot številka
Britanske ugotovitve odražajo širši trend, ki se je v zadnjih letih razširil po svetu. Vse več ljudi ne razmišlja o tem, pri kateri starosti se bodo upokojili, temveč o tem, kdaj bodo finančno dovolj neodvisni, da jim ne bo več treba delati.
Na tej ideji temelji gibanje FIRE (ang. Financial Independence, Retire Early), o katerem smo na Forbes Slovenija že pisali. Njegovi privrženci skušajo s kombinacijo visokega varčevanja in vlaganja doseči finančno neodvisnost precej pred uradno upokojitveno starostjo.
V središču gibanja je tako imenovano pravilo štirih odstotkov. Temelji na raziskavi finančnega svetovalca Williama Bengena iz leta 1994 in in članka profesorjev na ameriški univerzi Trinity iz leta 1998 o tem, koliko je varno dvigovati iz pokojninskih polic, ki vključujejo delnice, saj njihova vrednost niha. Pravilo pravi, da naj bi posameznik za financiranje življenjskih stroškov potreboval premoženje v višini približno 25-kratnika svojih letnih izdatkov. Nekdo, ki porabi 20.000 evrov letno, bi tako potreboval približno pol milijona evrov investiranega premoženja. Toda pot do takšnega cilja je dolga.
Paradoks zgodnje upokojitve
Vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments Aleš Lokar je pred mesecem za Forbes Slovenija pozoril na zanimiv paradoks. Po njegovih besedah zgodnja upokojitev pogosto najbolj privlači ljudi, ki so nezadovoljni v svojih službah, vendar ravno ti pogosto nimajo dovolj visokih prihodkov, da bi si zgodaj ustvarili dovolj veliko finančno gnezdo. Tisti z višjimi dohodki pa v svojem delu pogosto uživajo in o zgodnji upokojitvi sploh ne razmišljajo.
Lokar opozarja tudi, da je dolgoročno financiranje življenja iz naložbenega portfelja zahtevnejše, kot se zdi na prvi pogled. “Če vsako leto dvigneš te štiri odstotke, moraš ustvariti vsaj štiri odstotke letnega donosa, kar z vlaganjem v obveznice oziroma pristopom 60/40 ne bo uspelo,” je povedal za Forbes Slovenija.
To pomeni, da morajo vlagatelji, ki ciljajo na finančno neodvisnost, pogosto prevzeti tudi več naložbenega tveganja.
Ljudje se ne upokojujejo prej, ampak pozneje
Čeprav je gibanje FIRE na spletu zelo priljubljeno, statistika kaže drugačno sliko. V Sloveniji se ženske v povprečju upokojujejo pri približno 61 letih, moški pri 62 letih, povprečje v Evropski uniji pa presega 64 let. To pomeni, da zgodnja upokojitev ostaja izjema.
Morda pa to niti ni bistvo. Kot ugotavlja Lokar, ljudje pogosto želijo ustvarjati tudi takrat, ko bi si lahko privoščili, da ne delajo več. “Na koncu ljudje tega enostavno ne počnejo,” pravi o popolnem umiku iz delovnega življenja.
