Evropska komisija pregledala stanje start upov v uniji, kako kaže Sloveniji

Evropski ekosistem zagonskih in podjetij v razširitveni fazi oziroma tako imenovanih scale-up podjetij vztrajno raste, kaže prvi pregled stanja, ki ga je danes objavila Evropska komisija. Od leta 2020 je svojo uspešnost na tem področju izboljšalo 20 od 27 držav članic. Slovenija se je uvrstila med države z relativno uspešnostjo v letu 2025, poroča STA.

Po navedbah Bruslja pregled stanja razkriva, da politike, ki spodbujajo zagonska podjetja, prinašajo rezultate. Od leta 2020, ki je izhodiščno leto za pregled stanja, je 20 od 27 držav članic EU izboljšalo svojo uspešnost, kar po njihovi oceni dokazuje, da ciljno usmerjena podpora podjetjem spodbuja inovacije, ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast.

Vodilne države na tem področju, med katerimi so Estonija, Švedska, Finska, Nizozemska in Danska, v 36 merilnih kazalnikih dosegajo nadpovprečne rezultate.

Estonija, ki prednjači na področju zagotavljanja digitalne infrastrukture in financiranja v zgodnjih fazah, se lahko pohvali s 615 zagonskih in podjetij v razširitveni fazi na milijon prebivalcev, kar je največ v EU.

Švedska je medtem vodilna na področju talentov in financiranja zagonskih podjetij v poznejših fazah, ki se lahko pohvali s 409 podjetji s statusom samoroga na milijon prebivalcev. Z izrazom samorog se označujejo zagonska podjetja, ki pred vstopom na borzo doseže tržno vrednost milijardo dolarjev ali več.

Finska pa po navedbah Bruslja povezuje močne naložbe v raziskave in razvoj z visoko aktivnostjo na področju patentov, kar je dokaz za to, da gredo “inovacije in komercializacija z roko v roki”.

Neizkoriščen potencial

Čeprav prvi pregled stanja zagonskih in podjetij v razširitveni fazi kaže na napredek, pa razkriva tudi neizkoriščen potencial v nekaterih državah, kot so Grčija, Latvija, Bolgarija, Slovaška in Romunija. Te v 36 merilnih kazalnikih dosegajo podpovprečne rezultate na ravni EU.

Med glavni razlogi za to Evropska komisija izpostavlja šibek dostop do tveganega kapitala, razdrobljene predpise in počasne upravne postopke, ki zavirajo širitev podjetij, in beg možganov oz. odhod domačih talentov v druge bolj dinamične ekosisteme.

“Rezultati in analiza pregleda stanja bodo pomagali pri oblikovanju vrste strateških ukrepov, namenjenih nadaljnji krepitvi evropskih ekosistemov zagonskih podjetij in podjetij v razširitveni fazi, še posebej prihajajočega evropskega akta o inovacijah,” so poudarili.

Danes objavljeni pregled stanja je sicer eden ključnih rezultatov pred letom dni objavljene strategije EU za zagonska in podjetja v razširitveni fazi, katere cilj je, da bi Evropa postala najboljše mesto za zagon in rast globalnih tehnološko usmerjenih podjetij.

Kje je Slovenija

V okviru strategije je bilo določenih 26 ukrepov, ki so zasnovani za pospešitev poti od inovacij do komercialnega uspeha podjetij do opolnomočenja podjetnikov v EU. Za spremljanje napredka Evropska komisija ocenjuje nacionalne ekosisteme na podlagi šestih ključnih stebrov – inovacijam prijazna zakonodajna ureditev, boljše financiranje zagonskih podjetij, hiter prehod na trg in širitev, podpora najboljšim talentom, dostop do infrastrukture, omrežij in storitev ter vpliv.

Za zagotovitev natančnih ocen so pregled stanja uspešnosti od leta 2020 do 2025 spremljali s pomočjo 36 kazalnikov uspešnosti. Na podlagi končnih rezultatov pa so države razvrščene v štiri različne stopnje uspešnosti – med vodilne (v 36 kazalnikih dosegajo nad 125 odstotkov povprečja EU), visoko uspešne (od 100 do 125 odstotkov povprečja EU), dohitevajoče (od 70 do 100 odstotkov povprečja EU) in vzhajajoče (pod 70 odstotkov povprečja EU).

Slovenija se je uvrstila med države z relativno uspešnostjo v letu 2025 oziroma dohitevajoče, saj je v 36 kazalnikih uspešnosti dosegla 100,7 odstotka povprečja EU, še piše STA.