Še en megaprojekt v odročni regiji Kitajske, ki podira rekorde

V odročni regiji osrednje Kitajske je lani vrata odprla največja železniška postaja na svetu, ki po velikosti zlahka presega newyorški Grand Central, največjo evropsko postajo Hauptbahnhof v Leipzigu, Nagojo na Japonskem in celotno mesto Vatikan. Z njo Kitajska vzpostavlja pomembno vozlišče za prav tako daleč največje omrežje hitre železnice na svetu.

Postaja Čongčing Vzhod se nahaja v Čongčingu na jugozahodu Kitajske oziroma 20 kilometrov od središča mesta. Zavzema kar 1,22 milijona kvadratnih metrov površine, s čimer je trikrat večja od Nagoje, ki je doslej veljala za največjo na svetu. Ima 15 peronov, 29 tirov in osem nadstropij, na leto pa naj bi lahko sprejela več deset milijonov potnikov. Za potnike se je odprla junija lani, nedavno pa je dosegla polno zmogljivost.

Poleg vlakov, ki bodo pripeljali s hitrostjo do 350 kilometrov na uro, postaja nudi tudi linijo podzemne železnice, avtobuse, taksije in zasebno parkirišče, poleg trgovin in gostinskih storitev. To je del načrtov za preoblikovanje postaj za hitro železnico v multimodalna vozlišča in jih sčasoma opremiti tudi s hoteli in nakupovalnimi središči.

Veliko betona, jekla in robotov

Gre za infrastrukturni projekt velikih razsežnosti. Za gradnjo sta bila po navedbah gradbenega portala B1M potrebna dva milijona kubičnih metrov betona in 366 tisoč ton jekla. Že samo streha objekta je megaprojekt sam po sebi, saj se razprostira na 120 tisoč kvadratnih metrih in tehta 16.500 ton. Podpirajo jo 41 metrov visoki stebri v obliki dreves huang jue – mestna drevesa Čongčinga.

Pri nadzoru gradnje so sodelovali tudi roboti, opremljeni z umetno inteligenco, ki naj bi po poročanju B1M potrojili povprečno delovno učinkovitost, prepolovili stroške dela in zmanjšali število delovnih nesreč za 90 odstotkov. Z njihovo pomočjo je Kitajski uspelo projekt spraviti pod streho v vsega 38 mesecih oziroma dobrih treh letih.

Infrastrukturni bum

Kitajska je v zadnjih letih znana po postavljanju rekordov pri gradnji infrastrukturnih projektov, kar vključuje na primer najvišje ležeči most na svetu, največji jez na svetu in omrežje hitre železnice, ki meri več kot 50 tisoč kilometrov. S tem presega Španijo na drugem mestu, ki ima 3.000-4.000 kilometrov tirov za hitre vlake, oziroma celotno Evropo z okrog 8.500 kilometri.

Ti projekti so del kitajske razvojne pobude Pas in cesta (Belt and Road Initiative – BRI), s katero azijska velesila projecira moč v mednarodnem prostoru in vzpostavlja celinske ter pomorske poti za izvoz svojih izdelkov v države po svetu. A obenem je gradnja infrastrukture ključni element vojne proti revščini, ki se kaže med drugim v razvojni neenakosti med urbanim vzhodom in bolj ruralnim zahodom države.

Mesto z mnogimi vzdevki

Mesto Čongčing pri tej viziji igra pomembno vlogo. Je ena od štirih občin v državi pod neposredno upravo centralne kitajske vlade, kar kaže na njen strateški pomen. Ker občina poleg mesta vključuje tudi veliko okoliških krajev in njihovih prebivalcev, gre tehnično gledano – zaradi centralnega upravljanja – za največje mesto na svetu s 30 milijoni prebivalcev, a ne tudi za največje poseljeno urbano območje. Pri pobudi BRI je Čongčing pomembno vozlišče, saj leži v gospodarskem pasu reke Jangce, ima pa tudi drugo najprometnejše mednarodno letališče na Kitajskem, Džjangbej.

Z novim železniškim vozliščem se bodo vzpostavile nove hitre povezave do mestnih središč, kot so Čengdu, Vuhan, Šanghaj, Peking, Guangdžou in drugih. Postaja bo omogočila tudi lažji dostop do bližnjih turističnih točk v hribovitem Čongčingu.

Mesta, zgrajenega na pobočju gore in sotočju Jangceja in reke Džjaling, se držijo različni vzdevki. Poleg rečnega in gorskega mesta mu pravijo tudi cyberpunk mesto, kjer ni nenavadno, da se lokalni metro zapelje kar skozi predor v stanovanjskem bloku. Ponaša se tudi z najglobljo železniško postajo na svetu, ki se spusti 116 metrov pod površje.