Z ukrepi za manjši primanjkljaj in višjimi dobički podjetij bo v državni blagajni 370 milijonov evrov več

Slovenija je konec aprila v Bruselj poslala letno poročilo o napredku za 2026, v katerem je Evropsko komisijo seznanila s svojo napovedjo proračunskih gibanj. Ob tem je ministrstvo za finance ugotavljalo, da bo minus v proračunski blagajni že letos dosegel 3,4 odstotka BDP, kar presega maastrichtski kriterij, ki luknjo v državni blagajni omejuje na tri odstotke, in tudi obvestilo, da že ukrepa.

Minister za finance Klemen Boštjančič je namreč še pred oddajo poročila pozval proračunske uporabnike in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da pripravijo predloge zakonov in drugih predpisov ter ukrepov za znižanje proračunskih izdatkov. Išče se reze v višini 0,4 odstotka BDP oziroma okoli 300 milijonov evrov. “Ne zato, ker bi bilo stanje izredno, ampak zato, ker ravnamo odgovorno,” je ob pozivu dejal minister.

Na prvi poziv se je odzvalo deset ministrstev in ZZZS, ki je tudi podal konkretne predloge v višini 85 milijonov evrov, kar pa po Boštjančičevih besedah ni dovolj, zato je proračunske porabnike pozval še enkrat.

Največja odstopanja v proračunu so trenutno predvsem pri izdatkih za zdravstvo, javni potniški promet in stroških dela zaradi plačne reforme, pri čemer je minister pred dnevi poudaril, da so nekateri predstojniki organov “izgubili kompas glede ukrepov, ki so bili mišljeni kot možnost, ne pa pravica”.

Kako do nižjega primanjkljaja

Zato se je vlada danes seznanila z naborom ukrepov, ki so jih predlagali proračunski porabniki “in s katerimi bomo lahko zagotovili, da Slovenija tudi v prihodnje ostane finančno stabilna, kredibilna in razvojno usmerjena država,” je povedal minister Boštjančič po seji vlade.

Oceno javnofinančnega primanjkljaja za leto 2026 bodo s temi ukrepi znižali na 2,9 odstotka BDP, torej pod dovoljeno mejo. Z naborom ukrepov in boljšim lanskim poslovanjem podjetij od predvidenega se bo nabralo 370 milijonov evrov oziroma pol odstotka BDP. Del tega zneska bodo zagotovili z višjimi prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb. Zaradi dobrega gospodarskega poslovanja v lanskem letu ocenjujejo, da se bo v državno blagajno steklo dodatnih 120 milijonov evrov, ki prej niso bili predvideni. Še 250 milijonov evrov pa bo odpadlo na posamezna ministrstva in ZZZS. Največji del prilagoditev bo izveden na obrambnem področju, približno sto milijonov evrov, sicer pa bodo posamezne ukrepe glede na razpoložljive pravice porabe predlagali vsi resorji. Dokončno bo vlada ukrepe potrdila na seji prihodnji teden, je dejal minister. Po njegovih besedah je okoli polovica ministrstev že predlagala konkretne ukrepe, preostali imajo čas do ponedeljka.

Kaj je bohotilo izdatke

Kot omenjeno, je bil po aprilskem scenariju letošnji primanjkljaj ocenjen na 3,4 odstotka BDP, sprva pa je bil predviden v višini 2,9 odstotka BDP, kolikor bo zdaj znašal po omenjenih ukrepih. “Razlika med tema dvema projekcijama ni nastala kot posledica ene same odločitve, ampak kombinacije več dejavnikov,” je dejal minister, kot so zvišanje minimalne plače in z njo povezanih transferjev, višji stroški zdravstvene blagajne, hitrejše črpanje kohezijskih sredstev, ki na drugi strani pomeni tudi višja vplačila v proračun Evropske unije, uvedba obveznega zimskega regresa in določeni stroški, povezani s Premogovnikom Velenje.

Boštjančič je poudaril tudi, da ne gre za linearno rezanje državne porabe ali razgradnjo socialne države, temveč za začasno in ciljno usmerjeno prilagoditev javne porabe v času, “ko moramo ohraniti zaupanje v javne finance in zagotoviti stabilnost za prihodnje leta”.

Opozarja tudi fiskalni svet

V fiskalnem svetu so sicer ugotovili, da bo meja triodstotnega primanjkljaja presežena prihodnje leto, torej pozneje, kot ocenjuje ministrstvo. A so opozorili, da se Slovenija oddaljuje od ciljev vzdržnosti javnih financ zaradi izjemno visoke rasti izdatkov, ki se bo do leta 2028 še povečevala.

Če vlada ne bi ukrepala, bi državo to lahko potisnilo v postopek presežnega primanjkljaja, ki – tako Boštjančič – “pomeni večji nadzor Bruslja nad proračunom države”. Poleg zahtev po poročanju je lahko postopek slab signal finančnim trgom, kar bi za našo državo pomenilo dražje zadolževanje.

Slovenija ne bi bila edina. Trenutno je osem držav članic Evropske unije (EU) v postopku presežnega primanjkljaja.