Tiho razkrajanje javnih financ: kaj poglablja luknjo v proračunu

Slovenija mora do konca meseca v Bruselj poslati letno poročilo o napredku za 2026, v katerem bo Evropsko komisijo seznanila s svojo napovedjo proračunskih gibanj. V osnutku poročila, ki ga je vlada 10. aprila poslala fiskalnemu svetu in parlamentu, ministrstvo za finance ugotavlja, da bo minus v proračunski blagajni že letos presegel dovoljeno mejo treh odstotkov BDP in se ustavil pri 3,4 odstotka BDP.

“To je naša ocena, ki je celo bolj konzervativna kot ocena fiskalnega sveta,” je včeraj ob obravnavi poročila v državnem zboru (DZ) dejal finančni minister Klemen Boštjančič in poudaril, da javne finance ostajajo stabilne.

Javnofinančni kazalci so spodobni. BDP raste, delež javnega dolga v BDP pada, Slovenija daje relativno malo za obresti na dolg, tudi ocene bonitetnih agencij so se v zadnjem letu dvignile na najvišjo raven po letu 2011. A podatek o naraščajoči državni porabi je okrepil skrbi glede vzdržnosti javnih financ.

Fiskalni svet je res ugotovil, da bo meja triodstotnega primanjkljaja presežena prihodnje leto, torej kasneje kot ocenjuje ministrstvo. A je (znova) jasno opozoril, da se Slovenija oddaljuje od ciljev vzdržnosti javnih financ zaradi izjemno visoke rasti izdatkov, ki se bo do leta 2028 še povečevala.

Tu dodajmo, da trenutne ocene iz letnega poročila o napredku ministrstva za finance slonijo na pomladanski gospodarski napovedi vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki pa še ni upoštevala učinkov krize na Bližnjem vzhodu. V teh projekcijah tako niso zajeti morebitni bodoči fiskalni ukrepi pomoči gospodarstvu in podjetjem, ki jih bo terjala ta kriza.

“Ne bomo se ustavili pri enem dopisu”

Nadaljevanje po tej poti bi Slovenijo lahko potisnilo v postopek presežnega primanjkljaja, ki – tako Boštjančič – “pomeni večji nadzor Bruslja nad proračunom države”. Poleg zahtev po poročanju je lahko postopek slab signal finančnim trgom, kar bi za našo državo pomenilo dražje zadolževanje.

Slovenija ne bi bila edina. Trenutno je osem držav članic Evropske unije (EU) v postopku presežnega primanjkljaja. Francija je denimo ta teden zaradi vojne v Iranu napovedala za štiri milijarde proračunskih rezov.

Te pa zdaj načrtuje tudi odhajajoča vlada Roberta Goloba. Da bi “naslovila resnost fiskalnega položaja”, je vlada 9. aprila proračunske porabnike in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pozvala, naj predlagajo ukrepe oziroma zakonske spremembe, s katerimi bi omilili rast proračunskih izdatkov. Z ministrstva za finance so nam na vprašanje, koliko prihrankov iščejo, odgovorili le, da “vlada ni opredelila konkretnega obsega znižanja izdatkov”.

Odziv se zdi skromen. Do včeraj so dobili odgovore štirih porabnikov, eden od njih je – kot smo že pisali – ZZZS. “Naš cilj je, da je proračun čim bolj v okvirih, ki smo si jih zastavili. Ne bomo se ustavili pri enem dopisu, ne glede na komentarje iz koalicijskih ali opozicijskih vrst,” je včeraj v DZ Boštjančič nakazal nadaljnje ukrepe, ki pa jih ni podrobneje pojasnil.

Vlada bo tako v poročilu o napredku, ki ga mora do četrtka posredovati v Bruselj, navedla, da zaznava odstopanje od fiskalnih zavez, a da država zaradi tega ukrepa in išče možne prihranke.

Izredni profesor katedre za ekonomije na ljubljanski ekonomski fakulteti Rok Spruk pravi, da trenutne projekcije nakazujejo približno četrt milijarde evrov odstopanja, realnost pa bo znana šele prihodnjo pomlad. “Fiskalna slika bo v celoti razvidna šele z zamikom, ko bodo objavljeni javnofinančni podatki za leto 2026. Kar pa je jasno že danes, je potreba po ponovni vzpostavitvi fiskalne discipline,” pravi.

Serija slabih odločitev

Poziv proračunskim porabnikom je torej, kot pravijo na ministrstvu in vladi, posledica obravnave osnutka poročila o napredku za leto 2026.

Opozicijski poslanci so na drugi strani prepričani, da je vlada do volitev olepševala stanje javnih financ.

“To ni manjša napaka, to je sistematično odstopanje od pravil,” je včeraj v DZ dejal poslanec SDS Rado Gladek. “In zakaj je do tega prišlo? Ne zaradi nepredvidljivih dogodkov ne zaradi geopolitične situacije v svetu, ampak zaradi napačno ocenjenih učinkov plačne reforme, nenačrtovanih izplačil, kot je božičnica, zaradi dviga minimalne plače brez ustreznega kritja, zaradi nepremišljenega financiranja dolgotrajne oskrbe. To niso nepredvideni šoki, to so politične odločitve brez realnih izračunov in brez odgovornosti.”

Tudi Spruk meni, da se “težko izognemo vtisu, da je časovnica objave rezultat politične optimizacije”.

“Vprašanja, ki bi jih bilo treba odpreti pred šestimi ali sedmimi meseci, so bila odložena v trenutek, ko je odzivni prostor javnosti bistveno ožji. To je problematično z vidika institucionalne kredibilnosti. Ključne mednarodne institucije – Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF) – so Slovenijo večkrat opozorile na dinamiko tekoče porabe. Namesto proticikličnega delovanja smo dobili še bolj spodbujevalno politiko, tudi prek administrativno določenih transferjev. Ko se fiskalna politika oddalji od načela pravočasnosti in transparentnosti, se tveganja ne zmanjšajo, le akumulirajo se v ozadju. Današnji položaj, z realnim tveganjem preseganja maastrichtske meje, je neposredna posledica takšnega odlašanja,” opozarja.

“V zadnjih letih vidimo vzorec, ki je v literaturi dobro znan: spodbujevalna politika v dobrih časih brez ustreznega sidranja v srednjeročni vzdržnosti. Primanjkljaj, ki se približuje vrednosti 3,5 odstotka BDP, ni rezultat enkratnega šoka, temveč serije slabih odločitev,” pravi sogovornik.

“V obdobju rasti bi morala država graditi fiskalni prostor. Namesto tega ga je izčrpavala. Zunanje okolje se medtem zaostruje. Zadnje napovedi IMF kažejo na upočasnjevanje globalne in evropske rasti, ob hkratni volatilnosti cen energentov. To avtomatično povečuje razmerje dolga do BDP. A še pomembneje – tudi ob izločitvi cikličnih dejavnikov ostaja strukturni primanjkljaj visok. To pomeni, da problem ni zgolj konjunkturne narave, temveč vgrajen v samo zasnovo fiskalne politike,” ocenjuje.

Profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na ekonomski fakulteti v Ljubljani Mojmir Mrak je ob jesenski predstavitvi proračuna za 2026 z izjavo, da je načrtovati triodstotni proračunski primanjkljaj v času polne zaposlenosti “hoja po robu”, izzval jezo ministra Boštjančiča. “Kot finančni minister si želim, da je primanjkljaj nižji. Ampak strašenje o tem, da hodimo po robu, je pa vendarle veliko pretiravanje,” je dejal na TV Slovenija.

Mrak je v četrtkovi Tarči na RTV Slovenija dejal, da trenutno dogajanje potrjuje njegovo oceno, vmes pa se je zgodila še vojna v Iranu.

Fiskalna slika bo v celoti razvidna šele z zamikom, ko bodo objavljeni javnofinančni podatki za leto 2026. Kar je jasno že danes, je potreba po ponovni vzpostavitvi fiskalne discipline.

Rok Spruk, ekonomist

Štiri postavke, ki hitro vzhajajo

Kje bo ministrstvo iskalo prostor za prihranke, za zdaj ni jasno. V prvem krogu so poskusili pri vseh proračunskih porabnikih. Pogledali smo, katere postavke so najbolj kritične – kje torej poraba najhitreje narašča.

1. Plače v javnem sektorju: +14,1%

K rasti porabe v letu 2025 in njeni krepitvi glede na leto prej so največ prispevali stroški dela v javni upravi, ki so bili za 14,1 odstotka višji kot v 2024. Glavnina rasti je posledica začetka uvajanja novega plačnega sistema s prvima dvema obrokoma, izplačanima pri plačah za januar in oktober lani. Decembra je bil izplačan še zimski regres v obsegu 120 milijonov evrov.

O opozorilih, da je ministrstvo podcenilo učinke plačne reforme, smo prvič pisali septembra lani. Kot se je izkazalo pozneje, so izdatki najbolj porasli na področju nižjega, srednjega in visokega šolstva ter zdravstva.

S plačno reformo so delodajalci v javnem sektorju dobili možnost, da z višjimi plačnimi razredi od izhodiščnih nagradijo zaposlene ali privabijo nov kader s posebnimi znanji in kompetencami. Podatki, ki so jih jeseni objavili na N1, kažejo, da so pristojna ministrstva podeljevala soglasja za povišice zlasti v šolstvu, zdravstvu in socialnem varstvu. Boštjančič je nato jeseni poslal dopis, naj vlog ne odobravajo, če za to nimajo denarja, in zavrl povišice.

Kljub temu je, kot je v sredo v Državnem zboru (DZ) dejal predstavnik fiskalnega sveta Tomaž Perše, plačna reforma “že v prvem letu izvajanja prinesla hitrejšo rast izdatkov za zaposlene, kot je bila predvidena za cela štiri leta”. Prihajajo še štirje dvigi, in sicer 1. junija in 1. decembra letos, 1. julija 2027 ter 1. januarja 2028.

“Trajnostna rast plač mora slediti rasti produktivnosti. Ko se ta povezava prekine, se neravnovesja ne pokažejo takoj, vendar postanejo pozneje bistveno dražja za popravljanje. Vprašanje torej ni, ali dvigniti plače, temveč pod kakšnimi pogoji in v kakšni dinamiki,” meni Spruk.

Zdaj predlaga poseg v že dogovorjena nadaljnja povišanja plač v javnem sektorju. “Dinamiko rasti plač v javnem sektorju bo treba začasno stabilizirati. To ni politična odločitev, temveč makroekonomska nujnost,” meni.

2. Plačila zdravstveni blagajni: +24%

Ta so pomembna postavka v proračunu postala po epidemiji koronavirusa. Prej je zdravstvena blagajna porabila toliko, kot je bilo vplačil, od leta 2020 pa to ne velja več. Lani je dobila 422 milijonov doplačil iz proračuna, letos ima v načrtu še okroglih 100 milijonov več (skupna plačila zdravstveni blagajni so sicer še višja).

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je ta teden dejala, da se doplačila povečujejo “zato, ker ljudje živijo dlje, zato ker imajo več zdravstvenih potreb, zato ker so nova zdravila in tako naprej”. A dejstvo je, da se je transfer povečal v letu 2024, ko je vlada ukinila prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje; v prvem letu je ta po oceni ZZZS terjala med 100 in 120 milijonov evrov doplačil iz proračuna. Povečujejo pa se tudi zaradi učinkov plačne reforme in dviga minimalne plače.

Ker stroški rastejo, je ZZZS na poziv ministrstva predlagal nekaj ukrepov, katerih finančni učinek ocenjuje na okoli 85 milijonov evrov.

Kot pravijo na ministrstvu za finance, je bila pred kratkim sprejeta uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026 v skupni vrednosti 4,2 milijarde evrov, v okviru katere so prav tako nekaj privarčevali. “Z omejitvijo programov se zagotavlja prihranek v višini 63 milijonov evrov, dodatno pa še 35,4 milijona evrov z znižanjem cen zdravstvenih storitev za en odstotek. Skupni prihranki tako znašajo 98,4 milijona evrov letno, medtem ko je za širitve in izboljšave namenjenih 20,6 milijona evrov,” pravijo na ministrstvu.

3. Socialna nadomestila: +10%

Lani se je nadaljevala visoka, okoli 10-odstotna rast socialnih nadomestil. K tej rasti so največ prispevala socialna nadomestila in pomoči v denarju, ki so se povečala za eno milijardo evrov, predvsem zaradi 7,3-odstotne rasti bruto pokojnin.

V letu 2026 se načrtuje nadaljnja osemodstotna rast socialnih nadomestil. Pa ne le zaradi rasti pokojnin; transferji brezposelnim bodo zaradi sprememb zakona o urejanju trga dela po napovedih porasli za 27 odstotkov.

4. Stroški za javni potniški promet: +30%

Fiskalni svet zadnji dve leti v poročilih izpostavlja rast plačil za gospodarsko javno službo v linijskem prometu. “Transfer se je na podlagi novo podeljenih koncesij začel povečevati septembra 2024. V celotnem letu 2025 je bil medletno višji za 37 odstotkov, v prvem četrtletju letos pa za 60 odstotkov,” v zadnjem mesečnem poročilu navaja varuh vzdržne proračunske porabe.

Boštjančič je za RTV Slovenija dejal, da ti izdatki letno dosegajo že 360 milijonov evrov in so se lani povečali za 80 milijonov evrov oziroma 30 odstotkov. Dodal je, da znesek vključuje tudi brezplačne vozovnice za upokojence in dijake. Spomnimo, pred tremi leti se je govorilo, da bi lahko brezplačne vozovnice za upokojence ukinili zaradi prezasedenosti avtobusov, a se to – morda tudi zaradi jeznega odziva javnosti – ni zgodilo.

Proti nepremišljenim in parcialnim ukrepom

Glede na izpad v državnem proračunu so trenutno ekonomisti zadržani do interventnega zakona tako imenovanega tretjega bloka, ki bi sicer davčno razbremenil prebivalce in podjetja, a obenem brez ustreznega ukrepanja na izdatkovni strani dodano poglobil luknjo v proračunu.

Mrak je v Tarči dejal, da bi na kratek rok povzročil bistven izpad prihodkov v proračunu, kar bi državo ob koncu leta lahko pahnilo v resne težave. “Na kratek rok tukaj prihodkov ne bo. Če bomo to naredili na ta način, se bomo srečevali z resnimi javnofinančnimi problemi,” je opozoril.

Tudi fiskalni svet je ta teden opozoril, da trenutnega stanja javnih financ ni priporočljivo sanirati s hitrimi enkratnimi in parcialnimi potezami. Zavzel se je za “resen” pregled javne porabe, njene namembnosti in učinkovitosti, ter tudi iskanje morebitnih rezerv pri pobiranju davkov znotraj obstoječih obveznosti.

“Odpornost sistemov se ne gradi v krizi, temveč v obdobjih stabilnosti. Če tega ne storimo pravočasno, postane prilagajanje pozneje bistveno bolj boleče,” pa je prepričan Spruk.