Sindikati za umik interventnega zakona, možna tudi stavka

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) zahtevajo umik interventnega zakona, ki ga predlaga t.i. tretji blok. Sicer so pripravljeni tudi na množično stavko, so dejali predstavniki sindikata na današnji novinarski konferenci v Kopru. Opozarjajo tudi na možnost socialnih nemirov ob ignoriranju potreb delavcev in zahtev sindikatov, poroča STA.

Konfederacija sindikatov ostro nasprotujejo interventnemu zakonu, ki ga predlagajo NSi, SLS in Fokus. Kot je danes opozoril njen predsednik Damjan Volf, zakon reže sredstva za vlaganje v javno dobro in infrastrukturo, napovedano znižanje davka na dodano vrednost pa po njegovih besedah ne bo koristilo delavcem, temveč izključno kapitalu. To se je že zgodilo na Hrvaškem, je dejal.

“Ko govorimo o interventnem zakonu, smo jasnega stališča, da v veliki večini to ni interventni, ampak sistemski zakon. Pozivamo predlagatelje, da umaknejo ta omnibus, ki neposredno vpliva skorajda na vsakega v državi, in da v iskrenem socialnem dialogu odpremo kvalitetno razpravo,” je dejal Volf. Ta predlog jih je negativno presenetil po predvolilnih obljubah strank o krepitvi socialnega dialoga, je dodal.

Volf je opozoril na ignoriranje zahtev delavstva in napovedal zaostritev aktivnosti. “V sindikatu se jasno zavedamo, da je najmočnejša mišica delavskega gibanja stavka in v preteklosti se je nismo nikoli ustrašili uporabiti. Če bo šla zadeva v kontekstu monologa in nagrajevanja gospodarstva, bomo brez pardona uporabili skrajni element delavskega boja, in to je stavka,” je bil jasen.

Paradoks trga dela

V konfederaciji so izpostavili paradoks slovenskega trga dela, kjer ob rekordni zaposlenosti in rekordnih dobičkih v zasebnem sektorju narašča socialna izključenost, saj po njihovih ocenah na pragu revščine živi kar 300.000 ljudi. Opozorili so na problematiko tuje delovne sile; vsak šesti delavec v državi je tujec, pri čemer jih kar 90 odstotkov prejema minimalno plačo. To po navedbah sindikata povzroča plačni damping.

Ob tem so opozorili, da država infrastrukturno in stanovanjsko na tako množične migracije ni pripravljena. Sindikalisti so obsodili tudi kriminalizacijo bolniških odsotnosti in poudarili, da so delavci bolni zaradi slabih delovnih pogojev, število dolgotrajnih bolniških staležev pa se povečuje predvsem na račun zdravstvene blagajne in ne delodajalcev.

Izvršna sekretarka Obalne sindikalne organizacije KS 90 Ana Jakopič je izpostavila, da bodo v primeru stagnacije plač in ignoriranja sindikalnih zahtev s strani političnih odločevalcev sledili socialni nemiri ter zlom socialnega dialoga. Ocenila je, da se trenutno “s kladivom razbija socialna država”, a ob tem dodala, da so sindikati kljub vsemu raje za pogajalsko mizo kot na ulici.

Govorci so bili kritični tudi do predvolilnih primerjav s Hrvaško in trditev, da sosednja država Slovenijo ekonomsko dohiteva. Predsednik hrvaškega Sindikata Istre, Kvarnerja in Dalmacije Vedran Sabljak je te navedbe označil za netočne. Kot je pojasnil, so plače v Sloveniji vedno bistveno višje, država pa je močnejša na socialnem področju. Na Hrvaškem za razliko od Slovenije denimo ni obveznega regresa, božičnice in drugih dodatkov k plači, je naštel. Pojasnil je še, da se tudi na Hrvaškem soočajo s hudim plačnim dampingom na račun uvoza tuje delovne sile, še piše STA.

Proti so vsi sindikati, pozivajo k dialogu

K umiku predloga interventnega zakona pozivajo tudi vse ostale reprezentativne sindikalne centrale, članice Ekonomsko socialnega sveta (ESS). Opozarjajo, da ne gre za razvojni zakon in interventne ukrepe, in predlogom odločno nasprotujejo, kot tudi enostranskemu načinu sprejemanja zakonodaje.

“Gre za poskus, da se pod krinko nujnosti sprejmejo rešitve, ki v prvi vrsti koristijo delodajalcem, kapitalu in ki posegajo v temeljna načela socialne države,” so zapisali v izjavi za javnost. “Negativne posledice takšnih ukrepov bodo lahko kasneje občutili predvsem zaposleni z nižjimi in srednjimi dohodki, starejši delavci pred upokojitvijo, upokojenci in mladi. Skratka vsi tisti, ki že danes nosijo največje breme draginje.”

Sindikate skrbi, da bi predlogi zmanjšali ali v celoti ukinili solidarnost med zavarovanci v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zmanjšali odgovornost delodajalcev za varnost in zdravje pri delu in prinesli dodatne dobičke tistim, z večjim številom nepremičnin, ki jih oddajajo v najem. Opozarjajo tudi, da predlog ne vsebuje finančn posledic ukrepov oziroma ne predvideva ukrepov, ki bi nadomestili izpad davčnih prihodkov.

“Obstaja tudi resna nevarnost, da bi bilo s sprejetjem takšnega zakona ogroženo koriščenje sredstev na podlagi že sprejetih in izvedenih ter s strani Evropske komisije potrjenih ukrepov oziroma reform iz Načrta za okrevanje in odpornost, sprejetje teh predlogov pa bi zelo verjetno pomenilo tudi odstopanje od fiskalnih pravil Evropske unije,” so zapisali.

Ob prvi priložnosti kršena zaveza

Sindikatom se zdi zaskrbljujoče, da predlog posega na področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter prispevkov za socialno varnost, saj je bilo v zvezi s tem lani doseženo tripartitno soglasje socialnih partnerjev. Pri tem je bil po njihovih besedah sklenjen dogovor, da se bo problematika prispevkov obravnavala celostno in v okviru socialnega dialoga.

“Nesprejemljivo in hkrati pomenljivo je, da delodajalske organizacije ob prvi priložnosti kršijo svojo zavezo iz omenjenega dogovora, hkrati pa je neodgovorno, da se v tako pomembne vsebine, ki se tičejo praktično slehernega državljana, posega ne samo brez socialnega dialoga temveč tudi brez široke javne razprave, brez analiz in v času, ko ni vlade, ki bi imela polna pooblastila in bi predloge, katerih posledice so zelo kompleksne, lahko pretresla z vseh potrebnih zornih kotov. Takšno ravnanje ruši zaupanje in spodkopava temelje socialnega dialoga v Sloveniji. Če se takšen način sprejemanja zakonodaje normalizira, socialni dialog izgublja svoj smisel,” so zapisali.

Socialni dialog bi moral po njihovem mnenju potekati, ko bo nova vlada s polnimi pooblastili nastopila svoj mandat, kar bo omogočalo večjo stopnjo predvidljivosti za vse deležnike. Javno pozivajo tudi k sklenitvi socialnega sporazuma in napovedujejo pripravo predloga izhodišč, ki bo nared za obravnavo ob nastopu nove vlade.

Predstavniki delavcev so opozorili tudi, da so vse tri stranke predlagateljice v volilni kampanji poudarjale dialog, sodelovanje in grajenje mostov. Demokrati in trojček NSi, Fokus in SLS sta na predvolilnem soočenju v organizaciji sindikatov tudi obljubila sklenitev socialnega sporazuma. “Njihov odziv na ta poziv je priložnost, da dokažejo, ali so s svojimi obljubami mislili resno, ali pa nameravajo vztrajati pri istih vzorcih, kot smo jim priča že desetletja. Hkrati bodo predlagatelji s svojo odločitvijo tudi dali odgovor ali so naslednji dan po volitvah pozabili, kaj vse so obljubljali pred volitvami,” so še zapisali sindikati.