SD za ukrep, ki bi davčno razbremenil čezmejne delavce

Novice Forbes Slovenija 14. aprila, 2026 16.23
featured image

Namen predlagane spremembe je v izenačitvi položaja vseh davčnih zavezancev v Sloveniji, ne glede na sedež njihovega delodajalca, je poslanska skupina SD zapisala v predlogu zakona.

14. aprila, 2026 16.23

Poslanska skupina SD je v parlamentarni postopek vložila predlog spremembe zakona o dohodnini. V njem predlagajo, da bodo čezmejni delavci upravičeni do odbitja celotnega zneska davčno priznanih stroškov v zvezi z delom od odmerjene dohodnine, kar jim bo omogočilo, da se jim stroške v zvezi z delom prizna v neto znesku, poroča STA.

Kot so pojasnili, večina čezmejnih delavcev ne prejema povračil stroškov od delodajalcev in stroškov v zvezi z delom (prehrana in prevoz) nima vključenih v bruto plačo. Medtem ko jim stroški v zvezi z delom znižujejo davčno osnovo, je pri delavcih v Sloveniji povrnitev stroškov prehrane in prevoza v celoti izvzeta iz davčne obravnave.

Po veljavnem zakonu lahko čezmejni delavci določen fiksni znesek odštejejo le od svoje davčne osnove kot davčno olajšavo, kar pa je ustrezna rešitev le za tiste, ki imajo stroške v zvezi z delom vključene v svoji bruto plači, navaja STA.

Namen predlagane spremembe je v izenačitvi položaja vseh davčnih zavezancev v Sloveniji, ne glede na sedež njihovega delodajalca. Izenačitev bo takšna, da bodo tudi čezmejni delavci oziroma delavci migranti enako kot domači delavci upravičeni do povrnitve stroškov v zvezi z delom, so zapisali v predlogu zakona.

Za 30 milijonov evrov manj prilivov v proračun

Sprejem predlagane spremembe ne predvideva porabe proračunskih sredstev. Povzročil pa bi zmanjšanje prilivov v državni proračun v ocenjenem znesku 30 milijonov evrov iz naslova vplačane dohodnine čezmejnih delavcev.

Mnogi čezmejni delavci v tujini ne izkoristijo vseh davčnih olajšav, ki jim pripadajo, saj bi imeli višja doplačila dohodnine v Sloveniji. Sprememba pa bi jih po navedbah poslancev SD spodbudila h koriščenju davčnih olajšav v tujini, s čimer bi imeli višji razpoložljiv dohodek, kar spodbudi večjo potrošnjo in posledično priliv v državni proračun preko DDV, še piše STA.