STRABAG postavlja standarde trajnostne gradbene tehnologije

Posel PROMOCIJSKO SPOROČILO 13. aprila, 2026 14.36 > 13. aprila, 2026 15.23
featured image

STRABAG je na slovenskem trgu prisoten že več kot tri desetletja, v tem času pa je izpeljal gradbene projekte, ki niso le izboljšali ključne infrastrukturne povezave, temveč pomembno zaznamovali tudi podobo naših mest ter širši kulturni prostor.

13. aprila, 2026 14.36 > 13. aprila, 2026 15.23

V zadnjih letih  skupina STRABAG zavestno  postaja vodilna tehnološka skupina na področju trajnostne gradnje. Podnebna  nevtralnost je eden ključnih ciljev, ki so si jih zastavili in jo nameravajo doseči najkasneje do leta 2040.

Za dosego tega cilja podjetje pospešeno uvaja tehnološke novosti in digitalno preobrazbo v prav vse procese, od zmanjševanja izpustov CO₂ v celotni vrednostni verigi, uporabe nizkoogljičnih materialov in predelave mineralnih surovin, pa vse do optimizacije logistike ter učinkovitejše rabe energije na gradbiščih.

Pametno upravljanje podatkov kot sredstvo za večjo trajnost

V STRABAGu stavijo na učinkovito upravljanje podatkov kot na tisto, kar jim lahko odpre pot do večje trajnostne usmerjenosti in hkrati okrepi njihovo poslovno učinkovitost. Digitalna preobrazba zato povezuje vse službe in oddelke, ki skupaj raziskujejo, kako lahko napredne tehnologije in pametni podatkovni sistemi preoblikujejo gradbeno panogo. Pot do njihovih trajnostnih razvojnih ciljev temelji na sodobnih, inovativnih in včasih celo drznih metodah dela, ki korak za korakom postavljajo nove standarde v industriji.

Tretja razvojna os. Foto: STRABAG

Do danes so zagnali že več kot 250 inovacijskih in digitalizacijskih projektov. V ospredju njihovih prizadevanj so zmanjševanje neposrednih izpustov ogljika, manjša poraba materialov ter omejevanje količine odpadkov. Prizadevajo si, da bi v proces čim bolj vključili celotno dobavno verigo, obenem pa že v fazi načrtovanja upoštevali celoten življenjski cikel gradbenega projekta.

V zvezi z digitalizacijo je  STRABAG že vpeljal  v svoje vsakodnevno delo, informacijsko modeliranje objekta (BIM).  BIM je digitalna delovna metoda v gradbeništvu, ki presega preprosto 3D risanje. Vse vpletene strani delajo na inteligentnem, povezanem 3D modelu, ki vsebuje vse geometrijske podatke in informacije (npr. material, stroški, čas) za stavbo. To izboljša sodelovanje, zmanjša napake pri načrtovanju in optimizira celoten življenjski cikel.

STRABAG prisega tudi na pristop LEAN Construction, ki ga kot način razmišljanja in delovanja aplicirajo na prav vseh projektih. »Lean« oz. »vitko« ne razumejo zgolj kot prihranek časa oz. denarja. Bistveno pomembnejše zanje je to, da ta pristop prinaša bolj trajnostni način gradnje: omogoča jim namreč racionalnejšo rabo virov in preprečuje njihovo nepotrebno potrošnjo, obenem pa ohranja najvišjo raven kakovosti.

Od idej zaposlenih do start-up podjetij

Dodatno podporo STRABAG črpa tudi iz močnih partnerstev v start-up ekosistemu. Med ključnimi je njihov interni podjetniški program adASTRA, ki kot inkubator svežih idej spodbuja razvoj inovacij znotraj podjetja.

Program adASTRA so vzpostavili z namenom spodbujanja podjetniškega razmišljanja med zaposlenimi ter z vizijo, da se na izzive, ki se pojavljajo v gradbeni industriji, odzivajo z novimi, tržno usmerjenimi poslovnimi idejami.

Emonika. Foto: STRABAG

Ekipe, ki sodelujejo v programu adASTRA, delujejo kot pravo zagonsko podjetje. Skozi posamezne razvojne faze svoje ideje najprej preverjajo z različnimi hipotezami, nato snujejo in pilijo poslovne modele ter natančno ocenjujejo finančni potencial svojih rešitev. Vse skupaj poteka po enakih principih, kot jih uporabljajo podjetniki, ko preverjajo, ali lahko njihova inovacija uspešno zaživi na trgu.

Ko gre zares: Od prijave do minimalno izvedljivega izdelka v le nekaj mesecih

Vse se začne z uvodno fazo, ki poteka na ravni celotnega podjetja in udeležencem zagotovi znanje ter smernice, kako se lotiti prijave in nadaljnjega dela v programu. Nato se ekipe posvetijo prvemu koraku, torej raziskovanju svojih idej in preverjanju, ali njihovi začetni predlogi sploh vzdržijo. Ko napredujejo skozi ta del, pridejo do ključnega trenutka: t. i. demo dan, kjer pred pravo podjetniško komisijo predstavijo svoje projekte. Komisija odloči, katerim projektom bo namenila sredstva za razvoj pilotnih rešitev in minimalno izvedljivega produkta.

Doživljajski most Muste. Foto: STRABAG

V nadaljnjih inkubacijskih in pospeševalnih fazah poslovne modele preizkusijo v praksi, saj »podjetniške ekipe« s prvimi strankami sodelujejo v povsem realnih tržnih razmerah. Če njihove rešitve izpolnijo pričakovanja in se tržno zanimanje potrdi, z delom nadaljujejo, bodisi kot t. i. spin‑in v okviru skupine STRABAG ali pa kot samostojni spin‑off za zunanji trg.

Da bi se lahko resnično odzval na aktualne okoljske in gospodarske izzive ter zagotovil, da  njihova strategija Work On Progress ne ostane le mrtva črka na papirju, STRABAG neprestano išče ideje, ki so zazrte v prihodnost.

V podjetju verjamejo, da njihovi zaposleni nosijo tiste rešitve, ki lahko olajšajo vsakodnevno delo, izboljšajo učinkovitost procesov ter pomagajo oblikovati prihodnost, ki bo bolj trajnostna in prijaznejša do virov.

Elektrifikacija težke mehanizacije tudi v Sloveniji

Podjetje STRABAG v kamnolomu Lukovica uvaja enega prvih večjih električnih kolesnih nakladalnikov v Sloveniji – model 870 HE, s katerim podjetje potrjuje, da elektrifikacija gradbene mehanizacije ni več prihodnost, temveč realnost, tudi na domačem trgu.

Foto: STRABAG

Gre za enega prvih velikih električnih nakladalnikov pri nas, ki že v praksi dokazuje, da elektrika ni kompromis, temveč nadgradnja. Prvi odzivi z delovišča so izjemno pozitivni: stroj ni le primerljiv z dizelskimi, temveč jih po zmogljivosti in udobju celo presega. Tišje delovanje, manj vibracij in takojšen odziv pomenijo bistveno boljšo uporabniško izkušnjo za operaterje.

A pravi preboj se skriva v ozadju – pri stroških in vplivu na okolje. Električni pogon namreč občutno znižuje obratovalne stroške, saj nadomešča vse dražji dizel z bistveno cenejšo električno energijo.

Še pomembnejši pa je okoljski učinek: z zamenjavo enega samega dizelskega stroja električni nakladalnik letno prihrani približno 19 ton emisij CO₂. To je konkreten, merljiv korak k razogljičenju gradbene industrije.