Šest vprašanj za revizorje, ki bodo preverjali Petrolove zdrse pri oskrbi črpalk

Tri tedne po vrhuncu naftne krize pri nas, ko je Slovenija kot prva država v Evropski uniji (EU) začasno omejila točenje na 50 litrov na rezervoar in ko je Petrolu pri razvažanju goriva na pomoč priskočila Slovenska vojska, se je stanje umirilo. 

Omejitev točenja ni več, prodaja se je po navedbah trgovcev vrnila na normalne ravni, dostavni roki za kurilno olje se krajšajo, na veleprodajnem trgu je trenutno dovolj goriva.

Neodgovorjena pa ostajajo nekatera vprašanja o primernosti ukrepov največjega naftnega trgovca Petrol, zoper katerega je vlada na volilno nedeljo konec marca napovedala več ukrepov. Slovenski državni holding (SDH) zahteva, da bi delničarji družbe na redni letni skupščini 21. maja glasovali o predlogu izredne revizije oskrbe z gorivi v marcu in aprilu ter tudi drugih poslov, med drugim s podjetji manjšinskih delničarjev Darija in Vesne Južna, ki imata velik vpliv v nadzornem svetu in upravi družbe. Uprava Petrola je sicer za včeraj predvideni sklic skupščine zamaknila na prihodnji petek.

Vlada je v marčevskem sklepu navedla, naj revizorji posle pogledajo “z vidika zakonitosti in ustreznosti izvajanja poslovnih aktivnosti ter morebitnega oškodovanja družbe”.

Tudi ljubljanska policijska uprava na podlagi sklepa vlade “vodi predkazenski postopek zaradi razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti”. Zaenkrat je to vse, kar povedo.

Preiskave naj bi šle v smeri ugotavljanja, ali je uprava Petrola namerno omejevala dobave goriv. Premier Robert Golob je marca dejal, da če je lahko zadovoljivo oskrbo zagotovil MOL (sicer s količinskim omejevanjem), jo lahko tudi Petrol. Dodal je, da Petrol ne izpolnjuje pričakovanj ljudi in svojih dolžnosti.

Na seji nadzornega sveta konec marca so sicer tudi predstavniki države podprli delo uprave.

V nadaljevanju popisujemo, kaj o motnjah v dobavah ostaja nepojasnjeno.

Po začetku vojne kopičenje zalog in bencinski turizem

A najprej osvežimo, kaj se je dogajalo v marcu. Po začetku vojne na Bližnjem vzhodu konec februarja so se turbulence hitro prelile na naftni trg. Goriva v okoliških državah so se začela dražiti. Pri nas se je to zgodilo z zamikom zaradi sistema regulacije, po katerem smo ceno goriv spreminjali na vsakih 14 dni.

Slovenska vlada je tako ceno prvič po začetku vojne spremenila z 10. marcem, ko je ceno dizla določila pri 1,53 evra za liter. S posegom v trošarine je preprečila podražitev na 1,7 evra za liter. Ker so bile cene takrat že bistveno nižje kot v Avstriji in v Italiji, je zacvetel ‘bencinski turizem’. Dizel je pri nas stal 1,53 evra za liter, pri Avstrijcih pa več kot dva evra za liter.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pravijo, da so jih o motnjah na bencinskih servisih občani in manjši trgovci prvič obvestili 9. marca. Zlasti ob meji je na nekaterih bencinskih servisih zmanjkovalo goriva, kmetje so poročali o pomanjkanju kmetijske nafte. Največja trgovca Petrol in MOL sta težave pripisovala logističnim ozkim grlom ob povečanem povpraševanju.

Predlog izrednega dviga cen ni šel skozi

Težave so se stopnjevale in 16. marca so se trgovci sestali z ministroma za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom in za gospodarstvo Matjažem Hanom. Napovedan je bil začetek sproščanja naftnih rezerv, do katerega pa ni prišlo, saj sta Petrol in MOL zatrdila, da imata goriva dovolj, problem pa da je logistika.

A tam so predstavniki ministrstev in trgovci govorili še o drugih ukrepih. Predstavniki Petrola so teden dni pozneje poudarili, da ministrstva niso izpolnila dogovorjenega na tem sestanku; član uprave Marko Ninčević je omenil takojšnjo deregulacijo na avtocestah, prehod na tedensko ter nato dnevno spreminjanje cen goriv.

Kot so nam zdaj povedali na okoljskem ministrstvu, je bilo na sestanku 16. marca govora tudi o takojšnjem in izrednem dvigu maloprodajnih cen sredi 14-dnevnega cikla ter dvigu marže. Temu vlada ni sledila. Je pa konec tistega tedna sprostila regulacijo cen na črpalkah ob avtocestah, medtem ko je željo trgovcev po skrajšanju obdobja sprememb cen na en teden uresničila konec marca.

Predvolilni kaos in umiritev

Do 17. marca se je po podatkih Petrola razlika v ceni goriv med Slovenijo in Avstrijo povečala že na 0,8 evra za liter.

“Sunkovit skok” povpraševanja pri nas pa je po besedah šefa Petrola Saše Bergerja sledil po tem, ko sta ministra Kumer in Boštjančič 18. marca napovedala, da se bo s 24. marcem, torej šest dni pozneje, gorivo podražilo za več kot deset centov. Minister Boštjančič se je tisto sredo Petrolu še javno zahvaljeval za ukrepanje.

Dva dni kasneje pa so iz različnih krajev po državi začela prihajati poročila, ki so kazala, da je več deset Petrolovih črpalk po državi brez vsaj ene vrste goriva. Na soboto pred volitvami je vlada izvedla več sestankov s trgovci, prevozniki, gospodarskimi združenji, nato pa v nedeljo napovedala že omenjene ostre ukrepe proti Petrolu.

V dneh zatem se je stanje na črpalkah počasi umirilo, a tudi na račun ukrepov vlade, ki je točenje goriva na posameznem bencinskem servisu omejila na 50 litrov za fizično osebo in 200 litrov na pravno osebo na dan, zrahljala pogoje za voznike tovornjakov, pohitrila dinamiko sprememb cen goriv z dveh na en teden. Hkrati pa se je tudi pri nas gorivo podražilo. Liter dizla zdaj stane 1,8 evra za liter (v Avstriji, denimo, že 2,2 evra za liter). Prodaja se je v zadnjih tednih stabilizirala, poročajo trgovci.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je hkrati 23. marca odredila, da morajo Slovenske železnice v prihodnje pol leta vlake, ki prevažajo gorivo za potrebe domačega trga (ali prazne vagone, ki grejo po gorivo), obravnavati prednostno. Hkrati morajo vzdrževalna dela izvajati “na način, ki omogoča čim bolj nemoteno izvajanje prevozov vlakov vseh prevoznikov, ki prevažajo gorivo za potrebe slovenskega trga”.

Orehi, ki jih bodo trli revizorji

Ob močnem povečanju povpraševanja, ki sta ga povzročila panika in pričakovane podražitve, je le težko pričakovati, da bi lahko trgovci vse oskrbeli brez motenj.

Sogovorniki, s katerimi smo govorili v zadnjih tednih, pa so vendarle izpostavljali nekaj vprašanj v zvezi z ukrepanjem Petrola. Ta na naša vprašanja o podrobnostih logističnih ukrepov ta teden ni odgovoril.

Oskrba obmejnih črpalk

Kot kažejo na Petrolovi novinarski konferenci predstavljeni podatki o oskrbi črpalk z gorivom, je Petrol med 1. in 21. marcem poleg avtocest močno povečal oskrbo obmejnih črpalk, na katerih so zaradi razlike v ceni veliko točili tujci, medtem pa je v določenih obdobjih goriva primanjkovalo tudi na črpalkah v notranjosti države.

Na okoljskem ministrstvu so nam povedali, da so že na sestanku 16. marca s trgovci govorili o prepovedi točenja tujcem, pri čemer ni jasno, kdo je to predlagal. A se je po navedbah ministrstva izkazalo, da je ukrep neskladen s predpisi Evropske unije (EU).

“Obe ministrstvi sta na sestanku komunicirali, da lahko naftni distributer sam omeji količine vsem, če je to potrebno za nemoteno obratovanje servisov, ker ima ustrezne pravne podlage,” so nam povedali na ministrstvu. Tisti teden sta MOL in Shell to naredila, Petrol pa ne oziroma je omejil samo točenje v velike posode, ne pa tudi v rezervoar.

Član uprave Petrola Ninčević je sicer marca ocenil, da ukrep omejevanja ni učinkovit. “To ne zavre povpraševanja in porabe v tej meri, da bi znatno prispevalo k stabilizaciji razmer,” je povedal.

Na Petrolu nam na vprašanje, zakaj večje oskrbovanje obmejnih črpalk in ali se danes to kaže kot napačna odločitev, niso odgovorili.

Cene na avtocesti

Na avtocestne črpalke je moral Petrol v prvih treh tednih marca dostaviti za 222 odstotkov več goriva kot v enakem obdobju leta 2025.

Vlada je v petek, 20. marca, sprostila cene na avtocestnih črpalkah. A Petrol je tisti dan cene dvignil le za štiri cente, MOL na drugi strani za okoli 30 centov na liter. Dan kasneje, po kriznem sestanku s trgovci in prevozniki zaradi pomanjkanja goriv na črpalkah, je vlada trgovcem med drugim priporočila, da z dvigom cen na avtocestah ublažijo povečano povpraševanje. Nato je tudi Petrol cene na avtocestnih črpalkah približal tistim, ki jih je imel MOL.

Sogovornik, ki ne želi biti imenovan, se čudi, da Petrol ni zvišal cen, s čimer bi ublažil pritisk na kritične lokacije na avtocesti, kjer so točili tranzitni potniki. Trgovec nam na vprašanja, zakaj sprva le majhno znižanje, nato pa zvišanje po priporočilu vlade, ni odgovoril.

Oskrba skladišč v Zalogu in Framu

V zadnjih tednih krožijo informacije, da so cisterne marca pogosteje kot sicer morale po gorivo v Petrolovo skladišče v Serminu, ne pa v regionalni skladišči v Zalogu in Framu. To naj bi upočasnilo oskrbo, ker so imele cisterne daljše poti.

Predstavniki Petrola so na novinarski konferenci 24. marca dejali, da “celinska skladišča v Sloveniji obratujejo 24 ur na dan, sedem dni v tednu”. Na vprašanje, ali so vse pogodbene cisterne v marcu lahko gorivo ves čas točile tudi v Zalogu in Framu in ali drži podatek, da so morale nekatere cisterne po gorivo v precej bolj oddaljeni Koper, nam zdaj niso odgovorili.

Če držijo navedbe, da se je potreba po dodatnih dobavah pojavljala tudi v prevozu goriva do skladišč v Ljubljani in na Štajerskem, oziroma če so ta oskrbovali z avtocisternami, pa se postavlja vprašanje, zakaj Petrol ni za pomoč zaprosil Slovenskih železnic, ki zanj ravno tako izvajajo prevoze do skladišč.

Prvi konec tedna v marcu je bila sicer železniška proga zaradi del v Ljubljani zaprta – zapora je bila napovedana več mesecev vnaprej –, a so jo železnice prav zaradi prevoza goriv predčasno odprle. Zapora se je začela v soboto, 7. marca, ob dveh zjutraj, končala v nedeljo, 8. marca, ob 20. uri zvečer. Na železnicah so, kot pravijo, “sledili pobudi oziroma potrebam naftnega trgovca zaradi posebnih okoliščin, povezanih z motnjami pri oskrbi z naftnimi derivati”. Neuradno gre za Petrol.

Železnice so tako zagotovile dve vlakovni kompoziciji, ki sta v nedeljo zvečer pripeljali gorivo do skladišč. Kot pravijo, so tudi pozneje gorivo vozili skladno s pogodbeno dogovorjenimi količinami in v okviru dogovorjenih dobavnih rokov, trgovci pa v tem obdobju dodatnega interesa oziroma potreb po dodatnih vožnjah niso izkazali.

Infrastrukturna ministrica Bratušek je v oddaji Tarča na RTV Slovenija vprašala, zakaj Petrol ni zaprosil za pomoč železnic, ki bi lahko pomagale z dodatno vlakovno kompozicijo.

Organizacija cistern

Petrol prevoze z avtocisternami izvaja prek pogodbenih partnerjev, največja sta velika ljubljanska prevoznika Klemen Transport in Kobal Transporti. Sistem teče tako, da prevoznik Petrolu javi, koliko cistern ima na voljo. Ko na neki črpalki zmanjka goriva, se samodejno sproži poziv logistični službi Petrola, ki odda nalog prevozniku, ki je na razpolago.

Predvsem v dneh pred volitvami, ko je bilo pomanjkanje na črpalkah največje, so se pojavljale informacije, da je na Petrolove črpalke vozilo manj cistern kot sicer. Trgovec pa je te očitke ostro zanikal in navajal, da je uporabil razpoložljive in iskal dodatne cisterne ter v kritičnih tednih močno povečal število dostav. “V Petrolu smo takoj maksimalno povečali število razvozov in dostav do prodajnih mest v Sloveniji (…) V oskrbo maloprodaje smo vključili dodatne avtocisterne in tudi manjše avtocisterne, ki so sicer namenjene distribuciji kurilnega olja do končnih kupcev,” so dejali 24. marca.

Tržni inšpektorji so 21. marca opravili triurni nadzor na 41 servisih, od tega 38 Petrolovih. Iz pregledanih dokazil o dobavi naftnih derivatov so ugotovili, da so se dobave v dveh tednih pred 21. marcem izvajale manj pogosto, medtem ko se je povpraševanje povečalo. Na nekaterih črpalkah so bile 19. in 20. marca dobave za polovico ali celo dve tretjini manjše kot sicer.

A glavna inšpektorica Andreja But je pozneje za Bloomberg Adria povedala, da so dobave preverjali le na 14 črpalkah, kar je majhen delež Petrolovega sistema 317 črpalk. Petrol je po objavi ugotovitev inšpektorata opozoril, da je treba gledati logistični sistem kot celoto, saj so prednostno oskrbovali določena prodajna mesta, skupno gledano pa so se količine povečale.

Odgovorov največjih Petrolovih prevoznikov nismo dobili, vir blizu enega od dveh podjetij pa nam je dejal, da “so v obdobjih povečanih potreb aktivirali vse razpoložljive kapacitete” in močno povečali količine prepeljanega goriva. Še en prevoznik, ki ne vozi za Petrol, nam je dejal, da ga je Petrol kontaktiral, kar potrjuje, da je Petrol iskal dodatne cisterne.

Predsednik sekcije za promet pri obrtni zbornici Peter Pišek je v Tarči glede Petrolovih navedb, da na trgu ni bilo prostih kapacitet, dejal, da bi Petrolu v zbornici pomagali s cisternami iz drugih držav, če bi vprašal, problem pa videl v slabi komunikaciji. Kot omenjeno, je na koncu osem dni pri prevozih pomagala tudi vojska.

Prodaja malim trgovcem

Petrol je tudi pomemben igralec na veleprodajnem trgu, saj dobavlja gorivo marsikateremu malemu naftnemu trgovcu. Ti so v zadnjem mesecu v neuradnih pogovorih poročali, da jim je omejil prodajne količine na pogodbeni minimum.

Gregor Omejc, direktor Shella, ki od Petrola kupuje gorivo, je v dopisu vladi, datiranem na 18. marec 2026, ki ga je objavila Tarča na RTV Slovenija, navedel, da so v družbi v 10 dneh pred tem zaznali, da “Petrol dobave goriva ne izvaja v obsegu, ki ustreza oddanim naročilom” in da dobave niso skladne z izrazito povečanimi potrebami trga. Takšno ravnanje je po njegovih navedbah Shellu povzročilo neposredno poslovno škodo in posledično omejilo razpoložljivost goriva za slovenske potrošnike.

Petrol nam na vprašanja o tem, ali je omejil prodajne količine drugim trgovcem, ki bi sicer lahko vsaj malo razbremenili pritisk na njegovo mrežo, in zakaj, ni odgovoril.

Pomanjkljivo poročanje

Resorno ministrstvo problematizira tudi Petrolovo skoparjenje s podatki.

“Poročila s strani Petrola so bila na začetka nezadostna, preveč skopa in iz njih ni bilo mogoče razbrati, kakšni so razlogi za pomanjkanje goriv na bencinskih servisih. Hkrati pa ministrstvo v njih ni pridobilo določenih ključnih informacij, na primer, zakaj so takšne težave v logistiki, kakšne ukrepe so sprejemali za odpravo motenj,” pravijo na ministrstvu, ki je prvo poročilo trgovca prejelo 12. marca.

Potem je pošta glede stanja na trgu prišla še 16., 19., 21., 22., 23., 25. in 26. marca, pravijo, pri čemer je Petrol po navedbah ministrstva sporočal “splošne informacije o razmerah na bencinskih servisih, predvsem dobavi in prodaji goriv, številu črpalk brez goriva ter splošno o logističnih težavah”.

Poročila so sicer skozi čas zaradi nenehnih dodatnih vprašanj ministrstva prehajala iz zelo splošnih v bolj podrobna. A na ministrstvu pravijo, da je bilo šele zadnje, poslano 26. marca – torej po ukrepanju vlade – , “dovolj konkretizirano”. Še danes pa nimajo informacij o komercialnih zalogah, prodaji po skupinah uporabnikov, sklenejo.

Navedbe ministrstva se ne skladajo z navedbami Petrola, da je po 16. marcu podatke vsak dan pošiljal na MOPE. Tudi ministri so v času krize javnosti sporočali, da stanje spremljajo “na urni ravni”, s čimer so ves čas dajali občutek, da komunikacija teče.

Trgovec: Izvirni greh je regulacija

Kljub neodgovorjenim vprašanjem za zdaj ni dokazov, da bi Petrol namerno oviral dobave, kaže pa, da je podcenil odziv kupcev, čeprav se je nekaj podobnega že zgodilo sredi leta 2022, ko se je gorivo dražilo zaradi vojne v Ukrajini.

Trgovec z gorivi in prevoznik, ki ne želi biti imenovan – in ne dela za Petrol –, meni, da je izvirni greh za marčevsko dogajanje v regulaciji cen goriv, ki jo je vlada nedavno sicer spremenila, tako da po novem cene goriv namesto na dva tedna spreminja enkrat tedensko.

“Metodologija, ki jo imamo, je v redu za normalne čase, ne pa v obdobju tako spremenljivih cen, kot jih imamo zdaj. Če gre nabavna cena na borzi gor za tri cente, ob današnji marži za trgovca nakup goriva ni več ekonomsko upravičen, saj bi do naslednje spremembe cene prodajal z izgubo,” pojasni.

V podjetju so se zadnje tedne ukvarjali z zagotavljanjem količin, da bi zadostili povečanemu povpraševanju in vsa prejeta naročila, a zdaj bo cena verjetno rahlo padla. “V takih primerih stranke, ki so že naročile gorivo, začnejo s preklici. Gorivo bomo tako na koncu prodajali po nižji ceni od tiste, po kateri smo ga kupovali,” razloži problem neprilagodljivosti prodajne cene.