Gospodarstveniki od nove vlade pričakujejo hitro ukrepanje, kaj predlagajo

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je novo vlado pozvala k izvedbi številnih ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij. Kot ključno vidijo pripravo Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do 2035.
“Gospodarstvo od nove vlade pričakuje, da bo gospodarski razvoj postavila med osrednje prioritete mandata ter že na začetku sprejela ukrepe za razbremenitev gospodarstva, večjo predvidljivost, nižje administrativne ovire in bolj konkurenčne pogoje poslovanja,” so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Zbornica je politične stranke pozvala k čimprejšnji sestavi vlade, nato pa poleg protikriznih ukrepov na področju energentov k izvedbi številnih nujnih ukrepov, tako kratkoročnih kot srednjeročnih, ki bi izboljšali konkurenčnost slovenskih podjetij. Predloge prioritetnih ukrepov so že posredovali predsednikom vseh sedmih političnih strank, ki so bile izvoljene v državni zbor, so navedli.
Tibor Šimonka, predsednik GZS, je opozoril, da Slovenija potrebuje stabilno in razvojno naravnano vlado. “Zato mora gospodarski razvoj v tem mandatu postati osrednja prioriteta vlade, ukrepi za vzpostavitev stabilnega, predvidljivega in konkurenčnega poslovnega okolja pa jedro koalicijske pogodbe in programa dela vlade. Potrebujemo okolje, kjer se odločitve ne sprejemajo čez noč in kjer so spremembe premišljene in usklajene z gospodarstvom,” je poudaril.
Katere ukrepe predlagajo
Med nujnimi kratkoročnimi ukrepi v zbornici vladi predlagajo, da v prve pol leta izvede prve korake k stabilnemu in konkurenčnemu davčnemu okolju, zmanjša obremenitev nadomestil za podjetja zaradi absentizma ter omogoči učinkovitejše zaposlovanje kadrov iz tujine.
V roku dveh let naj se izvede tudi celovitejša davčna reforma, pospeši in poenostavi izdaja dovoljenj in umeščanja v prostor, nadgradi ukrepe za zmanjšanje absentizma, poveča predvidljivost in konkurenčnost stroškov dela ter vzpostavi učinkovitejša podpora raziskavam, razvoju in inovacijam, so nanizali.
Poleg tega GZS predlaga, da se v dveh letih nadgradijo ukrepi za zmanjšanje absentizma, zagotovi učinkovitejšo podporo raziskavam, razvoju in inovacijam ter vzpostavi večjo predvidljivost stroškov dela.
Ključna priprava nacionalnega razvojnega načrta
Ključna razvojna naloga prvega leta mandata pa mora biti po mnenju GZS priprava Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do 2035, ki bo temeljil na 10-letnem gospodarskem programu Made in Slovenia 2035, ki ga je pripravila GZS z gospodarstveniki in strokovnjaki.
V njem naj se opredelijo strateške gospodarske panoge, določijo izvedbeni ukrepi po ključnih stebrih poslovnega okolja ter predvidijo jasno upravljanje, letni akcijski načrti in redno poročanje. Načrt bi bil okvir za izvajanje ukrepov poslovnega okolja za vse nadaljnje mandate vlad do 2035 in tako zagotavljal predvidljivost poslovnega okolja, so navedli v zbornici.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila nujnost priprave načrta in izpostavila, da se je po ugotovitvah strokovnjakov dosedanji razvojni model Slovenije izpel in ni več primeren glede na povsem drugačne izzive v svetu in doma. “Slovenija ima namreč potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo. Za to so potrebne dolgoročne razvojne odločitve na področju znanja, tehnologij, inovacij in investicij,” je dejala.