Kako hitro bi se padec borznih cen nafte lahko poznal na črpalkah?

Svetovna cena nafte brent za dobavo v juniju se je po tem, ko sta se ZDA in Iran dogovorila za dvotedensko premirje in začasno odprtje Hormuške ožine, do okoli 8.30 ure danes znižala za približno 15 odstotkov na nekaj manj kot 93 dolarjev za sod.

Ob današnji vnovični podražitvi goriv pri nas se postavlja vprašanje, kako hitro bi se pocenitve lahko poznale na črpalkah v Sloveniji. Liter dizla zdaj stane 1,894 evra, liter bencina 1,653 evra. Cena dizla je presegla rekord iz leta 2022, ko je za kratek čas stal 1,85 evra.

Nadaljnja rast cen goriva?

Kot omenjeno, se zgoraj navedene cene nafte brent nanašajo na dobave v juniju. Pri odgovoru na vprašanje, ali se lahko vrnejo na predvojne ravni, ko so se cene nafte brent gibale okrog 72 dolarjev na sod, so strokovnjaki manj optimistični.

Statistična enota ameriške agencije za energetiko (EIA) je včeraj po pisanju Reutersa objavila mnenje, da bi za popolno obnovo tokov skozi Hormuško ožino tudi v primeru prekinitve ognja potrebovali več mesecev. Kljub odprtju ožine bi tako lahko cene goriv še naprej naraščale, je opozorila agencija.

Negotovost glede prihodnjih motenj v oskrbi naj bi cene nafte vse do konca letošnjega leta ohranjala nad predvojno ravnjo. Pri tem je agencija sicer opozorila na veliko negotovost napovedi, saj “tako kot nismo vedeli, kaj pomeni, če je ožina zaprta, ne vemo niti, kako je, ko se ponovno odpre”.

Cena bo močno odvisna od tega, kako hitro se bo ponovno vzpostavila proizvodnja na Bližnjem vzhodu, kjer je kar nekaj infrastrukture poškodovane. Francoski finančni minister Roland Lescure je nedavno za francoske medije dejal, da je bilo do zdaj poškodovanih ali uničenih med 30 in 40 odstotkov rafinerijskih zmogljivosti v zalivskih državah in da to na svetovnih naftnih trgih povzroča primanjkljaj v višini 11 milijonov sodov na dan, kar je približno desetina svetovne proizvodnje. 

Poleg tega je trenutno premirje in odprtje Hormuške ožine predvideno le za dva tedna in precej krhko, dogajanje pa je že močno zvišalo stroške prevoza in zavarovanja, kar bo vračunano v cene goriv.

Večji manko pri dizlu

Cene na naših črpalkah zunaj avtocest, ki jih tedensko določa vlada, se izračunajo na podlagi gibanja Platts kotacije posameznega derivata za dobave v mediteranska pristanišča in gibanja tečaja dolar-evro.

V naši regiji so dodatne omejitve, predvsem pri dizlu. France24.com piše, da ima Evropa pomanjkanje dizelskih rafinerij, zato se je po začetku vojne, ki napoveduje zmanjšanje uvoza z Bližnjega vzhoda, cena dizla dvignila bolj kot cena bencina.

Poleg tega k zamiku pri prelivanju borznih cen v maloprodajne prispeva naša metodologija določanja cen. V nekaterih državah, tudi Avstriji in Nemčiji, se cene spreminjajo dnevno, pri nas pa zunaj avtocest enkrat na teden.

“Dolgotrajen” energetski šok

Zaradi že zvišanih stroškov in nadaljnjih tveganj v oskrbni verigi je tako mogoče pričakovati, da bodo cene na črpalkah še nekaj časa ostale visoke.

Evropski komisar za energetiko Dan Jørgensen je v intervjuju za Financial Times prejšnji teden dejal, da se EU pripravlja na “dolgotrajen” energetski šok in preučuje “vse možnosti”, vključno z omejevanjem porabe goriva ter sprostitvijo večjih količin nafte iz strateških rezerv. Poudaril je, da “še nismo tam”, a da mora biti Evropa pripravljena na črn scenarij.