Nova delovna skupina: Največja težava so cene nafte za prevoznike in kmete

Na današnjem sestanku na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, na katerem so v luči vojne na Bližnjem vzhodu razpravljali o protikriznih ukrepih, je bila ustanovljena delovna skupina, v katero so vključene tudi Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije (OZS) in Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), je po sestanku v izjavi za medije povedala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal. 

Skupina se bo sestajala enkrat tedensko, po potrebi se bodo vključevala tudi druga ministrstva. Gospodarska zbornica bo podatke o težavah na posameznih področjih zbirala prek svojih panožnih zbornic, je pojasnila Nahtigal.

Med največjimi problemi ta trenutek so v delovni skupini izpostavili naftne cene za prevoznike in kmete, za katere v GZS pričakujejo, da bodo šle v smeri višjih subvencij oziroma večjih oprostitev trošarin.

Nahtigal: Ukrepi gredo v pravo smer

Na GZS so že prejšnji teden opozorili na tveganja zaradi vojne na Bližnjem vzhodu ter pozvali k vnaprejšnjemu in preventivnemu ukrepanju za zaščito gospodarstva. Pri tem so predlagali več ukrepov na področju električne energije, goriv in plina, vlada pa je nato, tudi na podlagi posvetovanj z gospodarstveniki, sprejela izhodišča za pripravo zakonskih podlag.

Generalna direktorica GZS je pozdravila hiter odziv vseh deležnikov, da se pripravi dobre in učinkovite ukrepe, ki gredo po njenih besedah v pravo smer. Pri tem je navedla, da za zakon za konkurenčno ceno električne energije za elektrointenzivna podjetja čakajo le še na potrditev Evropske komisije in da obstaja tudi možnost, da se ta instrument v primeru krize razširi na druge panoge. Podaljšana je bila tudi shema za SPTE (soproizvodnja toplote in električne energije). V zbornici pričakujejo, da bodo ti ukrepi pripravljeni v relativno kratkem času.

Kdaj bi aktivirali ukrepe?

“Pomembno je, da so krizni ukrepi pripravljeni, ko še ni hude panike, ko lahko trezno razmislimo in jih aktiviramo v primeru, da se takšna kriza pojavi,” je poudarila Nahtigal. Opozorila je, da je ključno, da ukrepajo dovolj zgodaj, da ne bo treba zapirati podjetij.

O tem, kdaj bo pravi čas za aktivacijo ukrepov, če sploh, ni želela špekulirati. Je pa povedala, da je veliko podjetij tokrat morda bolje pripravljenih na krizo kot v prvi energetski krizi. Podjetja imajo zdaj narejene zakupe električne energije, medtem ko se je takrat večina terminskih pogodb ravno iztekala. Bolj kot pri elektriki smo ranljivi pri plinu, je opozorila.

Ivanc: Evropska komisija še ima manevrski prostor

Glavni ekonomist na GZS Bojan Ivanc je povedal, da se države na razmere na energetskem trgu odzivajo različno. “Večinoma so šle na raven zniževanja trošarin, nekatere so zniževale DDV, če niso trošarin, nekatere so uvedle omejitev pri maržah. Nemčija je denimo na trg posegla zgolj na način, da je od maloprodaje zahtevala, da cene spreminja samo enkrat dnevno,” je navedel. V azijskih državah so se medtem odločili za mehkejše ukrepe, kot so štiriurni delovnik in zmanjšanje hitrosti na avtocestah.

Cene nafte se trenutno gibljejo okoli 110 dolarjev za sod. Če bi se te dvignile na okoli 140 dolarjev in bi na tej ravni ostale več kot teden dni, bi države zelo verjetno preverile, katere ukrepe še imajo na voljo, pravi Ivanc. “Recimo Evropska komisija lahko še zniža minimalno trošarino na ravni celotne Evrope,” je dejal.

Ključni izziv, ki ga je izpostavil pri naftnih derivatih, je ta, da posamezne države težko zajezijo porabo, brez da bi jih kupovali tujci. To je izziv za nacionalne zakonodajalce, ki ga je veliko težje reševati kot pri cenah električne energije, je pojasnil.

Ključne bi bile nadaljnje poškodbe infrastrukture

Glede dobave nafte je povedal, da na tem trgu še vedno velja, da surovino dobi tisti, ki največ plača. “Na trgu se že dogajajo preusmeritve naftnih derivatov oziroma tankerjev, ki so bili mogoče namenjeni kupcem v Evropi ali tudi v Aziji, kjer je pomanjkanje visoko, tako da predvsem so ta cenovna gibanja tista, ki hitro vplivajo, da se trg uravnoteži. Ladjarji se vedno odločijo tako, da imajo potem pri sebi največji zaslužek in tu nacionalne države praktično nimajo velikega vpliva,” je razložil.

Iran sicer še vedno izvaža svojo nafto, del naftnih tokov iz Hormuške ožine se je tudi že preusmeril prek pristanišča v Rdečem morju v Savdski Arabiji, kamor je država preusmerila več kot polovico svoje proizvodnje. Ključen problem bi bile po navedbah Ivanca nadaljnje poškodbe ali uničenja energetske infrastrukture v regiji, saj bi to zahtevalo veliko časa za njihovo obnovo, Opec pa ima malo presežnih zmogljivosti, s katerimi bi lahko omogočil trgu, da bi bolj prosto zadihal.

Dejal je, da obstajata še dva črna, skrajna scenarija. Eden je, da se prekine tudi dobava po naftovodu iz Savdske Arabije, drugi pa, da ZDA omejijo izvoz nafte, da bi tako ohranile nizke cene na domačem trgu.

“V koliko bi cene nafte pol leta vztrajale na 130 ali 140 dolarjev za sod, sem prepričan, da bi to bil za naftno industrijo kmalu konec,” je sklenil. Dodal je še, da bi to pri potrošnikih bistveno pospešilo nakupe električnih vozil, kar bi zelo koristilo eni največjih proizvajalk električnih vozil, to je Kitajski.

Sestanek tudi za kmetijsko-živilska podjetja

Jutri bo na ministrstvu za kmetijstvo še en takšen sestanek, ki bo namenjen predstavnikom kmetijsko-živilskih podjetij, je dejala Nahtigal.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je prejšnji teden ocenil, da bi jim do tega tedna lahko uspelo pripraviti večino potrebnih zakonskih podlag in da bi že lahko izvedli prvo obravnavo na vladi.