Pritiski, stres in nezadovoljstvo: kako generalni direktorji doživljajo svojo vlogo
Več kot četrtina generalnih direktorjev kot največjo grožnjo varnosti njihove zaposlitve vidi v finančnih direktorjih, v raziskavi ugotavlja družba Boston Consulting Group. Ob tem več kot 70 odstotkov najvišjih vodstvenih kadrov poroča o visokih ravneh stresa.
Kot so v sporočilu za javnost, ki ga povzema STA, zapisali v Boston Consulting Group, te ugotovitve prihajajo v času, ko vodilni kadri poročajo tudi o okrepljenem nadzoru nadzornih odborov ter klinično visokih ravneh stresa. “Ti dejavniki skupaj nakazujejo širši vzorec: najizrazitejši pritiski, s katerimi se soočajo generalni direktorji, pogosto izvirajo od najbližjih deležnikov, medtem ko dolgoročnim tveganjem, povezanim z menjavami na vodilnih položajih, namenjajo manj pozornosti,” so izpostavili.
Obenem 57 odstotkov generalnih direktorjev navaja, da kratkoročne naloge zavzemajo nesorazmeren delež njihovega časa, kar pogosto izpodriva osredotočenost na dolgoročna tveganja in priložnosti.
“Usklajevanje doseganja kratkoročnih ciljev z dolgoročno rastjo je že dolgo eden ključnih virov stresa za generalne direktorje. Danes pa morajo to početi z bistveno manj časa in pod budnim očesom vse bolj zahtevnih nadzornih odborov, ki so tudi sami pod večjim pritiskom – in to napetost prenašajo na generalne direktorje,” je ob tem poudarila direktorica in višja partnerica pri Boston Consulting Group Judith Wallenstein.
Kot še ugotavlja raziskava, pa najbolj neposreden vir pritiska ostajajo tradicionalne zahteve glede poslovne uspešnosti. Med največjimi izzivi na tem področju sta doseganje ciljev rasti in obvladovanje stroškov, pri čemer 60 odstotkov generalnih direktorjev pričakuje zahtevne poslovne razmere v prihodnjih mesecih.
Neskladje med zaznanimi in dejanskimi tveganji za mandat
Čeprav so generalni direktorji izrazito osredotočeni na kratkoročno uspešnost, pa raziskava opozarja na možno neskladje med zaznanimi in dejanskimi tveganji za njihov mandat.
Več dejavnikov, ki so tesno povezani z menjavami na položaju generalnega direktorja, se namreč uvršča razmeroma nizko med trenutne vire pritiska. Med najmanj izpostavljene skrbi sodijo aktivnosti delničarjev, ki sicer verjetnost menjave generalnega direktorja povečajo za 24 odstotkov. Čeprav 10-odstotni upad neto priliva zaposlenih poveča verjetnost odhoda generalnega direktorja za 12 odstotkov, nezadovoljstvo zaposlenih za večino vodij ne predstavlja prednostne teme. “Le 38 odstotkov generalnih direktorjev navaja zaskrbljenost zaradi nezadovoljstva zaposlenih, kar nakazuje, da je razpoloženje zaposlenih kot vir tveganja morda podcenjeno,” poudarjajo pri Boston Consulting Groupu.
Umetna inteligenca pa se kljub naraščajočim pričakovanjem glede donosov uvršča na deveto mesto med enajstimi viri pritiska, pri čemer 84 odstotkov generalnih direktorjev poroča, da jih zahteve po inoviranju bolj spodbujajo kot obremenjujejo.
Poleg operativnih pritiskov generalni direktorji poročajo tudi o izrazitih čustvenih obremenitvah. “Mnogi vlogo opisujejo kot osamljeno, saj nosijo odgovornost za absorbiranje pritiskov nadzornih odborov, zaposlenih in drugih deležnikov. Medtem ko 72 odstotkov generalnih direktorjev izraža prepričanje, da bodo njihova dejanja zagotovila dolgoročno zapuščino, jih je skoraj tretjina glede tega negotovih,” so še izpostavili pri Boston Consulting Group.
Ugotovitve raziskave izhajajo iz prve izdaje poročila CEO Insomnia Index. Gre za globalno raziskavo, ki temelji na anketi približno 500 generalnih direktorjev podjetij z letnimi prihodki od 100 milijonov do več kot pet milijard ameriških dolarjev ter na analizi menjav generalnih direktorjev v okviru indeksa S&P 1200, še poroča STA.
