Slovenski znanstvenik v ekipi, ki v ZDA razvija prelomne tehnologije v medicini

Dr. Gašper Podobnik je doktorand ljubljanske fakultete za elektrotehniko, kjer je donedavno delal kot raziskovalec v Laboratoriju za slikovne tehnologije.

Kaj raziskuje

Ukvarja se z razvojem metod za avtomatsko analizo medicinskih slik za različne aplikacije, na primer za načrtovanje operacije hrbtenice, modeliranje anatomije človeškega telesa ali radioterapijo. Razvil je metode umetne inteligence za avtomatsko segmentacijo organov iz računalniško-tomografskih (CT) in magnetno-resonančnih (MR) slik za uporabo v radioterapiji. Tovrstne metode znatno pospešijo fazo ročnega orisovanja organov, ki lahko traja tudi do dve uri na bolnika, medtem ko te to storijo v manj kot minuti. Komercialna orodja za segmentacijo organov se v zadnjem času uveljavljajo v obsevalnih centrih po vsem svetu.

Poleg razvoja segmentacijskih metod se dr. Podobnik ukvarja tudi z razvojem metrik kakovosti segmentacije, ki imajo praktične aplikacije na področju vrednotenja in certificiranja medicinskih naprav. Razvija tudi metode za tako imenovano in silico eksperimentiranje, ki omogoča ustvarjanje povsem sintetičnih, vendar realističnih podatkovnih zbirk s CT slikami. Te se lahko nato uporabijo denimo za izboljšanje slikovnih presejalnih testov v klinični praksi.

Če želite pogovor poslušati v avdioobliki, lahko to storite spodaj:

Vlagatelji poiskali profesorje

Pred kratkim se je iz znanosti podal tudi v podjetniške vode z Mathiasom Unberathom in Axlom Kriegerjem, profesorjema na ameriški univerzi Johns Hopkins, kjer je še med študijem gostoval sedem mesecev v okviru programa Fulbright. Ko so ustanovili podjetje, so ga povabili v ekipo. Start up Semaphor je star tri mesece, Podobnik je zraven od začetka in ima status ustanovnega inženirja. Razvijajo tehnologije, ki bodo omogočale avtonomne robotske operacije. Zbrali so tudi že tvegani kapital, pravzaprav jih je ta poiskal. “Na podlagi članka v Science Robotics so pokazali, da znajo na organu čisto zunaj telesa povsem avtonomno opraviti en del kirurške operacije. To so videli investitorji in se začeli zanimati,” pojasni mladi znanstvenik. Tako je nastal Semaphor. Kdo so ti vlagatelji in koliko denarja so vložili v Semaphor, še ne razkrivajo.

Podjetja nenehno na preži za kadri

Kot raziskovalec je v okviru ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF pridobival izkušnje tudi na univerzi v Cambridgeu. “Opazil zelo močno ambicijo vseh, ki so tam. Zelo so zagnani, z veliko željo, da rešijo probleme, s katerimi se ukvarjajo in napredujejo. Fakultete so zelo priznane in imajo zraven kampusov običajno tudi močne industrijske kampuse, kamor pridejo farmacevtska podjetja, velikani na IT področju in drugi. Njihove kadrovske službe neprestano vohajo po oddelkih, če lahko kakšnega kandidata dobijo za čez poletje ali po tem, ko doktorira,” izkušnjo s te prestižne univerze pojasni Podobnik.

V pogovoru z dr. Gašperjem Podobnikom, objavljenem zgoraj, izveste tudi:

• Kaj njegova dognanja izboljšujejo pri vsakdanjem delu v medicini?
• Zakaj so spin-off podjetja na ameriških univerzah običajna, v Sloveniji pa bolj redka?
• Koliko še sodeluje z ljubljansko Fakulteto za elektrotehniko?
• Kako hiter tehnološki napredek spreminja znanstveno raziskovanje?
• Zakaj so znanstveni dosežki pogosto v senci?
• Kaj mora imeti dober znanstvenik?
• Kateri citat iz Štoparskega vodnika po Galaksiji mu je ljub in zakaj?

Poslušajte pogovore še z drugimi izbranci 30 pod 30.

Na Forbesove pogovore 30 pod 30 se lahko naročite pri vašem priljubljenem ponudniku podkastov.