Milijarde ležijo na bančnih računih in v “nogavicah”, a EU ima načrt

“Pričakujem, da bodo finančno pismeni ljudje sprejemali boljše odločitve in si s tem izboljšali življenje,” državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec odgovarja na vprašanje, kakšne učinke pričakuje kot novoimenovana ambasadorka finančnega opismenjevanja.

Ministrstvo za finance je ambasadorje, poleg Jazbec še avtorico podkasta Money-How, Marjo Milič in profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti Aljošo Valentinčiča, imenovalo v začetku marca na pobudo Evropske komisije, ki je sredi marca že organizirala tudi spoznavno srečanje nacionalnih ambasadorjev vseh evropskih držav.

Evropski politični vrh na čelu s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen želi ‘mobilizirati’ 10 tisoč milijard evrov prihrankov, ki jih imamo Evropejci na bančnih računih. Gre za netvegano obliko varčevanja, ki pa na drugi strani prinaša tudi zelo nizek donos. EU meni, da bi prihranke lahko usmerili v bolj produktivne naložbe, s čimer bi na drugi strani dobili nov vir financiranja investicij, ki jih stara celina nujno potrebuje.

Ambasadorji naj bi ljudem pomagali razumeti relativno zapleteno delovanje finančnih trgov, jim svetovali za boljše načrtovanje proračuna, prepoznavanje prevar in goljufij, izogibanje prezadolženosti, učinkovitejše varčevanje in sprejemanje premišljenih naložbenih odločitev.

Nizozemci izbrali kraljico

“Evropska komisarka Maria Luis Albuquerque je želela vplivne, ugledne javne osebnosti, ki lahko učinkovito komunicirajo z različnimi demografskimi skupinami prek različnih kanalov, vključno s tradicionalnimi mediji (kot sta televizija in radio) ter družbenimi omrežji,” pravi Valentinčič. Delo ni plačano.

Kot kaže seznam, so države naziv večinoma podeljevale profesorjem in uslužbencem finančnih institucij. Nizozemska je denimo izbrala kraljico Maximo, ki je že več kot 15 let govornica Združenih narodov za finančno vključenost in finančno zdravje.

Naši ambasadorji pravijo, da zdaj skupaj s komisijo in ministrstvom načrtujejo aktivnosti ozaveščanja in izobraževanja s ciljem krepitve finančnega znanja med vsemi generacijami. Ta teden se je trojica predstavila tudi na seji lani ustanovljenega sveta za finančno opismenjevanje, v katerem so predstavniki ministrstev in finančnih institucij, kot so Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev …

Skoraj 30 milijard evrov je parkiranih na bančnih računih in okoli 10 milijard doma ‘v nogavici’.

Marja Milič, ustvarjalka podkasta Money-How, o strukturi premoženja Slovencev

Zanimanje za vlaganje je, znanja premalo

Vsi trije novoimenovani ambasadorji raven finančne pismenosti v Sloveniji ocenjujejo kot nizko in nezadostno – tako na področju osebnih, javnih kot tudi podjetniških financ.

“Če sodimo po zadnjih podatkih Eurobarometra, se Slovenija po finančni pismenosti uvršča na visoko peto mesto med državami EU. Na papirju torej delujemo kot zelo finančno pismen narod. Toda raziskave so eno, praksa drugo,” meni Marja Milič, ki vodi podkast Money-How, bila pa je tudi urednica revije Moje finance, ki jo izdaja Časnik Finance, ter spletnega portala Bloomberg Adria.

Manko finančne pismenosti se po njeni oceni odraža v strukturi premoženja slovenskih gospodinjstev. “Po podatkih Banke Slovenije imajo slovenska gospodinjstva še vedno velik delež finančnega premoženja v obliki sredstev na vpogled – skoraj 30 milijard evrov je parkiranih na bančnih računih in okoli 10 milijard doma ‘v nogavici’. Ta denar je v okolju, kjer inflacija ni več zanemarljiva, realno neproduktiven. Kupna moč teh prihrankov pa erodira,” opozarja.

Stanje deloma pojasnijo slabe pretekle izkušnje vlagateljev. “Slovenski kapitalski trg je mlad, star dobrih 30 let, in kolektivni spomin je še vedno obremenjen z epizodami, kot so certifikati iz 90. let, balkanske investicije, zgodba delnic NKBM ali različne piramidne sheme. To ustvarja nezaupanje, ki ga ni mogoče odpraviti zgolj z več informacijami,” pravi.

Je pa ključno opolnomočenje, meni. “Podobno, kot danes razumemo, zakaj je pomembno recikliranje, bi lahko sčasoma razumeli, kaj vse lahko dosežemo, če imamo finančno znanje.”

Milič namreč opozarja, da osnovni gospodinjski model – prihodki minus odhodki –, ki je deloval v drugem ekonomskem okolju, danes ne zadostuje več. “Vlaganje je nuja. Zaradi nepoznavanja in nerazumevanja delovanja kapitalskih trgov številni sprejemajo impulzivne odločitve ali pa so popolnoma pasivni,” pravi. Dodaja, da so nedavna predvolilna soočenja pokazala šibko razumevanje tako osebnih, poslovnih kot javnih financ kandidatov na volitvah. “Zato sem že pred leti predlagala test finančne pismenosti novoizvoljenih poslancev,” pravi.

A hkrati se ji zdi, da zanimanje za investiranje raste, kar se po njenem kaže pri individualnih naložbenih računih (INR) ali ljudskih obveznic. “Menim pa, da to zanimanje pogosto prehiteva znanje. Namreč že opažamo kar nekaj ‘čudnih” odločitev – recimo odpiranje in zapiranje INR računa zgolj za prenos in prodajo delnic Vzajemna. INR lahko odpremo samo enkrat v življenju, zato ni smotrno zapraviti te priložnosti za takšne odločitve,” opozori sogovornica.

“S finančnim opismenjevanjem se ukvarjam že skoraj dve desetletji. To ni projekt z rokom trajanja, ampak kontinuiran proces. Če želiš učinek, moraš biti dosleden,” meni in sklene, da deluje podobno kot obrestnoobrestni račun (pri tem se obresti ne zaračunajo samo na glavnico, ampak tudi na že pridobljene obresti, zato privarčevani zneski eksponentno rastejo).

“Če prepričamo enega, da se usede in premisli ….”

Tudi Valentinčič, ki deluje predvsem pri promociji kapitalskih trgov, meni, da imamo na področju finančne pismenosti še zelo veliko dela. Tako kot Milič opozori na visok delež bančnih vlog v strukturi premoženja.

“Slovenci imamo že dolga leta zelo veliko količino denarja na bankah, kjer je le-ta nizko – ali pa sploh ne – obrestovan. Za pokojninska in druga zavarovanja namenimo premalo sredstev, imamo manj tudi drugih nekoliko bolj tveganih, a tudi bolj donosnih naložb (obveznice, skladi, delnice,…). Na drugi strani smo v vrhu po ‘naložbah’ v kriptosredstva,” pravi.

Ne z eno ne z drugo skrajnostjo ni po njegovi oceni nič narobe. “Problem nastane, ko vmesne možnosti najverjetneje niso izkoriščene dovolj. Zato živimo slabše, kot sicer. Moja naloga je, da ljudi spodbujam k razmišljanju o finančnih zadevah in temah, povezanih s trgom kapitala,” ocenjuje.

To je Valentinčič že do zdaj pogosto počel prek objav na družbenem omrežju Linkedin (eden zadnjih primerov zgoraj), ki ga tudi v bodoče vidi kot enega pomembnejših kanalov. Kot opaža, tradicionalnih medijev finančne teme ne zanimajo preveč oziroma o njih zgolj poročajo, ne podajo pa širše slike.

“Upam, da v ljudeh vzbudim zanimanje, da si zadeve podrobneje preberejo sami. Moja velika želja je, da bomo nekega dne v EU imeli enotni trg kapitala, na katerem bodo lahko suvereno nastopali individualni investitorji, oboroženi z ustreznimi znanji. Koristi od tega bodo imeli tako investitorji kot podjetja, ki bodo imela dostop do večjega obsega kapitala,” pravi. “Če enega samega posameznika ali posameznico pripeljemo do tega, da se usede in premisli o svoji finančni prihodnosti, smo s tem že naredili veliko.”

Pojasniti zapletene javne finance

Saša Jazbec pa kot državna sekretarka, zadolžena za proračun, svoje poslanstvo vidi v pojasnjevanju javnih financ. “Sem zagovornica transparentnih javnih financ, zato se s kolegi na ministrstvu za finance trudimo, da jih ljudem približamo na preprost, jasen, razumljiv način,” pravi.

“Svojo vlogo vidim v ozaveščanju ljudi, da so javne finance pomembne, saj zajemajo slabo polovico BDP, zaposlujejo skoraj 20 odstotkov delovne sile v Sloveniji, vodenje fiskalne politike vpliva na vse sfere življenja v državi,” pojasni.

Več kot 10 let se ukvarja z izobraževanjem javnih uslužbencev in funkcionarjev prek upravne akademije, sodelovanje kot gostja iz prakse na fakultetah, dnevih pravnikov, Centru poslovne odličnosti EF, posvetih v Državnem svetu, predava na Visoki šoli za računovodstvo.

Jazbec je sodelovala pri postavitvi spletne strani proracun.gov.si, kjer lahko javnost spremlja gibanje postavk v slovenskem proračunu. Na ministrstvu za finance so uvedli tudi grafično predstavitev po sprejetju državnega proračuna v državnem zboru. “Cilj je, da bi ljudje razumeli, zakaj plačujemo davke in prispevke ter za katere namene se porablja javni denar,” sklene sogovornica.