Vladni načrt za krizno ukrepanje, na seznamu tudi znižanje DDV na živila

Vlada je danes sprejela izhodišča za pripravo zakonskih podlag na področju energetske varnosti in na področju zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami. Namen teh izhodišč je, da ima država v nepredvidljivih razmerah več možnosti za nadaljnje ukrepanje, je na tiskovni konferenci po seji vlade povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Kot smo večkrat pisali, vojna na Bližnjem vzhodu draži energente in po nekaterih ocenah pomeni celo tveganje za energetsko oskrbo Evrope in Slovenije, napovedujejo pa se tudi podražitve osnovnih dobrin, kot je hrana. Gospodarstvo je vlado ta teden pozvalo k hitremu ukrepanju.

Minister Kumer je danes dejal, da smo tokrat na krizo bistveno bolj pripravljeni, kot smo bili ob začetku vojne v Ukrajini leta 2022, saj so v zadnjih letih vprašanju oskrbe namenjali več sistemske pozornosti. Slovenija ima na posameznih področjih že vzpostavljene pomembne mehanizme, med njimi sisteme blagovnih in varnostnih rezerv ter dobro upravljanje kritične infrastrukture, je navedel.

“Naš sistem blagovnih rezerv je odlično pripravljen, to smo spoznali v teh tednih, in je tudi odporen proti takšnim krizam. Pa vendar vemo, da je ključno, da se država na motnje ne odziva šele takrat, ko do njih pride, ampak da je nanje čim bolje pripravljena,” je dejal.

Danes je tako vlada sprejela izhodišča, ki bodo okvir za posodobitev zakonodaje. “Ne gre le za oskrbo z naftnimi derivati, s plinom in električno energijo, ampak tudi za preskrbo s hrano, drugimi strateškimi viri, za upravljanje zalog, logistične zmogljivosti in predvsem za bolj usklajeno delovanje v primeru vsakršnih motenj,” je naštel.

Kakšni ukrepi so predvideni

Za področji nafte in plina je predvidenih več usmeritev.

Na področju nafte gre za:

• natančnejše zbiranje podatkov o porabi, porabnikih in njihovih zalogah,
• uvedba obveznosti poročanja v primeru motenj pri oskrbi,
• možnost uvedbe diferencirane cene goriv.

Na področju plina:

• možnost povečanja strateških rezerv države s povečanjem kapacitet najetih skladišč. S tem bi povečali obveznost dobaviteljev po obstoječi zakonodaji, v skladu s katero morajo plinski dobavitelji konec novembra vsako leto imeti zakupljene kapacitete v višini 15 odstotkov letne porabe,
• ureditev zapiranja portfelja za odjemalce za obdobje od treh do petih let za 90 odstotkov količin. Kot je razumeti, bi trgovcem zapovedali, da bi morali imeti ta delež količin zakupljenih precej vnaprej, s čimer bi se zmanjšala izpostavljenost cenovnim nihanjem ter hkrati zagotovila potrebna količina plina in elektrike,
• vzpostavitev garancijske sheme SID banke za kreditno izpostavljenost, ki bi po navedbah ministra povečala predvidljivost za odjemalce.

Uvedli bodo možnost začasnega odstopa od zakonskih določb v zvezi z okoljskimi, zdravstvenimi ali varnostnimi standardi pri skladiščenju oziroma oblikovanju rezerv. Določili bodo strateško pomembno blago in storitve. V izhodiščih navajajo tudi možnost začasnih ukrepov za nemoteno oskrbo z gorivi (vključno s krepitvijo logističnih zmogljivosti, z mobilnimi enotami, dispečerskimi centri …). Okrepili pa naj bi tudi varovanje celotnega sistema oskrbe s strateško pomembnim blagom in storitvami, tudi pred hibridnimi grožnjami, je dejal minister.

Pri tem poudarimo, da ne gre za že sprejete odločitve, temveč za nabor ukrepov, ki jih vlada ocenjuje kot primerne za namen zagotovitve energetske varnosti in zanesljivosti oskrbe v državi.

Obravnava na vladi morda že prihodnji teden

Minister Kumer je povedal, da so se glede ukrepov že posvetovali z gospodarsko zbornico, pa tudi s predstavniki nekaterih političnih strank. Izhodišča bodo v prihodnje še usklajevali z vsemi deležniki, je zatrdil. V prihodnjih dneh pričakuje intenziven dialog.

Ocenil je, da bi jim lahko večino potrebnih zakonskih podlag uspelo pripraviti do naslednjega tedna in da bi takrat že lahko izvedli prvo obravnavo na vladi.

Seznam živil z nižjim DDV v pripravi

Kmetijska ministrica Mateja Čalušić pa je dejala, da je vlada med izhodišča za interventne ukrepe na področju kmetijstva uvrstila tudi oblikovanje seznama osnovnih življenjskih potrebščin, pri čemer bo ministrstvo spremljalo tudi marže in davke, tudi davek na dodano vrednost (DDV). Omenila je možnost znižanja DDV na osnovna živila. To bi veljalo za osnovna živila.

Seznam trenutno pripravljajo, časovnica za zdaj še ni znana. Čalušić je še pojasnila, da se bodo pri znižanju DDV zgledovali po sosednjih državah, ki imajo na nekatera živila petodstotno stopnjo DDV, a o točni višini se še niso dogovorili.

Ukrepi na področju gnojil in semen

Med izhodišči je tudi ureditev rezerv mineralnih gnojil in semen oziroma njihove distribucije. Na kmetijskem ministrstvu v ta namen pregledujejo podatke o velikosti kmetijskih gospodarstev, o pridelavi, porabi goriva … V sredo se bodo glede ukrepov sestali tudi s predstavniki kmetov, je dejala Čalušić.

Dogovarjajo se tudi, na kakšen način bodo zagotovili nemoteno dobavo mineralnih gnojil za jesensko sezono. Trenutni podatki s terena kažejo, da so trenutne količine zadostne in da kmetje ne bodo imeli težav z dobavo, je zagotovila ministrica.

Kmetje: Želimo si ukrepov za stabilizacijo pridelave

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so pozdravili odločitev o skupni pripravi ukrepov na področju zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami, poroča STA. “Govorimo o kar težkih razmerah na področju kmetijstva, zato pričakujemo, da bodo ukrepi takšni, ki ne bodo ogrožali ekonomike kmetij,” je v današnji izjavi poudaril predsednik zbornice Jože Podgoršek.

Kot ocenjuje, manevrskega prostora za to, da bi dodatne stroške skrili v obstoječe cene, praktično ni več, zato bo zagotovo prišlo do cenovnih pritiskov. Pod velikim udarom je po njegovih besedah celotna veriga preskrbe s hrano.

V zbornici si želijo ukrepov, ki bi stabilizirali pridelavo in tudi povpraševanje po slovenskih prehranskih izdelkih. Na področju oskrbe z gorivi so se razmere po Podgorškovih besedah umirile, na dokaj varni strani so za zdaj kmetje tudi pri dobavi gnojil, še piše STA.