Naftna kriza se krepi, Bruselj razmišlja tudi o omejevanju porabe

“Takšne naftne krize Slovenija še ni imela, zato se moramo zakonsko pripraviti,” je ta teden dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Slovenija ima za zdaj po podatkih Evropske komisije (graf spodaj) ene najnižjih cen goriv v Evropski uniji (EU). Razlog so fiskalni ukrepi, predvsem znižanje trošarin.

A borzne cene derivatov ostajajo visoke; cene terminskih pogodb za dizel so se včeraj na londonskem trgu dvignile prek 200 dolarjev na sod in so najvišje od leta 2022. Šef Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol je ta teden opozoril, da prava kriza v Evropo prihaja aprila ali maja. “Čaka nas ogromen šok, največji v zgodovini,” je dejal Birol.

Če se bodo dobave derivatov nadalje zmanjšale zaradi izpada proizvodnje na Bližnjem vzhodu (gre za približno desetino svetovne proizvodnje) in preusmerjanja drugih dobav proti Aziji, bo morala tudi Evropa resneje varčevati pri porabi.

Minister Kumer je ta teden dejal, da bi v primeru zaostrovanja vlada lahko uvedla “od mehkih ukrepov in varčevanja, če bo treba, do cenovnega blaženja”. Kaj nas torej lahko čaka v prihodnjih mesecih?

Poziv iz Bruslja

Evropski komisar za energetiko Dan Jørgensen je ta teden v pismu nacionalnim energetskim ministrom, ki ga je pridobil Politico, nacionalne vlade pozval k razmisleku o “prostovoljnih ukrepih za varčevanje pri porabi goriva, s posebnim poudarkom na prometnem sektorju”.

Pri tem je navedel boleč podatek, da se je v 30 dneh od začetka vojne račun EU za uvoz fosilnih goriv povečal za 14 milijard evrov. Dejal je, da se za zdaj pomanjkanje nakazuje pri letalskem gorivu in dizlu.

V današnjem intervjuju za Financial Times je Jørgensen dejal, da se EU pripravlja na “dolgotrajen” energetski šok zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in preučuje “vse možnosti”, vključno z omejevanjem porabe goriva ter sprostitvijo večjih količin nafte iz strateških rezerv. Poudaril je, da “še nismo tam”, a da mora biti Evropa pripravljena na črn scenarij.

Nekatere države so v zadnjem mesecu sprejele ukrepe za blaženje posledic krize, ki vplivajo tudi na porabo goriv. Litvanska državna železniška družba LTG Link je z aprilom prepolovila ceno vozovnice za vožnjo z vlakom v aprilu in maju. Ukrep naj bi državo stal poldrugi milijon evrov, njegov cilj pa je v prvi vrsti pomagati revnim, ki jih višje cene goriva bolj prizadenejo, je poročala litovska radiotelevizija LTR.

Pri nas za zdaj ni govora o varčevalnih ukrepih, minister Kumer je ta teden na Pop TV dejal, da za to za zdaj ni potrebe. Kot je razumeti, Slovenija tu pričakuje ukrepe na ravni celotne unije (EU).

‘Par – nepar’ kot skrajni ukrep

Naš zakon o državnih blagovnih rezervah oziroma nanj vezana uredba sicer predvidevata nabor ukrepov za omejitev porabe in tudi zapoveduje njihovo stopnjevanje. Za začetek predvideva milejše ukrepe oziroma priporočila za uporabo javnega prevoza, neuporabo avtomobila ob dela prostih dnevih, znižanje hitrosti na avtocestah, delo od doma in podobno.

Srednje težki ukrepi so na primer:

• večja omejitev hitrosti vožnje na avtocestah za osebna in tovorna vozila,
• obvezno delo od doma, kjer narava dela to omogoča,
• znižanje temperature ogrevanja oziroma zvišanje temperature hlajenja v javnih stavbah,
• določitev prednostnih pasov za avtomobile z vsaj tremi potniki na večpasovnih cestah,
• prepoved uporabe dizelskih agregatov, če obstaja možnost alternativne oskrbe z električno energijo.

Med težjimi ukrepi pa zakon navaja na primer omejitev vožnje avtomobilov in motorjev po sistemu sode in lihe številke na registrski tablici (upošteva se zadnja številka na registrski tablici), omejitev delovnega časa bencinskih črpalk, omejitev količine natočenega goriva (to smo v zadnjih tednih že imeli), prepoved uporabe plovil, vadbenih poletov, tekmovalnih in rekreativnih prireditev …

V ospredju blaženje podražitev

Večina držav se je za zdaj osredotočila na blaženje podražitev goriv, tudi Slovenija. Vlada je trošarine na dizelsko gorivo in kurilno olje znižala na minimum, ki ga dopuščajo pravila Evropske komisije, začasno je odpravila tudi okoljsko dajatev. Cene goriv so kljub temu na štiriletnem vrhu.

Država ima še nekaj možnosti za nižanje cene, na primer z znižanjem stopnje davka na dodano vrednost (DDV). Kot je pred dnevi za Forbes Slovenija dejal šef fiskalnega sveta Davorin Kračun, pa mora vlada upoštevati tudi dejstvo, da so trošarine in davki pomemben vir prihodkov državnega proračuna. Poleg tega pa višje cene “umirjajo povpraševanje oziroma silijo porabnike v bolj racionalno trošenje”, je dejal Kračun.

Vlada je v včeraj predstavljena izhodišča za interventne ukrepe poleg dveh ukrepov, ki se nanašata na poročanje in monitoring zalog goriv pri nas, dodala še “možnost uvedbe diferencirane cene goriv”. Kaj točno imajo s tem v mislih, nam na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo niso povedali. Dejali so le, da so predlogi zakonskih rešitev za ta ukrep v fazi priprave in jih za zdaj ne morejo komentirati.