Koliko več boste letos odšteli za velikonočne dobrote
V enem letu se je najbolj podražilo surovo in polnomastno mleko, in sicer za šest odstotkov.
Državni statistični urad Surs je ob veliki noči zbral podatke o cenah hrane, ki je povezana s tem praznikom. Kot ugotavlja, se je večina teh živil podražila, nekatera pa so se tudi občutno pocenila.
Med osnovnimi sestavinami za pripravo potice so moka, jajca, mleko, maslo, sladkor, orehi in kvas. Najbolj se je podražilo surovo in polnomastno mleko, ki je bilo februarja v medletni primerjavi za šest odstotkov dražje. Zvišale so se tudi cene jajc (za 2,6 odstotka) in orehov (za 2,2 odstotka). Po drugi strani se je sladkor pocenil za 13,5 odstotka, maslo za 10,5 odstotka in moka za en odstotek, podatke Sursa povzema STA.
Del velikonočnega zajtrka so tudi pirhi. Stopnja samooskrbe z jajci je bila predlani v Sloveniji 84-odstotna. Konzumna jajca je valilo 1,2 milijona kokoši nesnic, v povprečju so jih znesle 0,9 milijona na dan. Cena nakupa desetih jajc je bila lani povprečno 2,43 evra.
Po podatkih statističnega urada Slovenija uvozi veliko več hrena, kot ga izvozi. Lani je po začasnih podatkih uvozila 21,5 tone svežega hrena, od tega 57 odstotkov iz Avstrije, izvozila pa ga je 1,3 tone. S pridelavo hrena se je pri nas ukvarjalo 47 kmetijskih gospodarstev, v lanskem letu pa so ga gojili na 59 hektarjih površine.
Leta 2024 je bila stopnja samooskrbe s svinjino 35-odstotna, kar je najmanj med vsemi vrstami mesa. Za kilogram svinjskega mesa s kostjo je bilo lani treba odšteti v povprečju 5,42 evra oziroma za okoli devet odstotkov več kot leto prej, so navedli na Sursu.
Skoraj ves velikonočni zajtrk lahko sestavimo iz priimkov prebivalcev Slovenije, manjka le priimek Potica. V začetku lanskega leta se je 1419 prebivalcev pisalo Hren, 263 Šink, 75 Kruh in 69 Pirh. Poleg tega so na uradu našteli še 699 prebivalcev, ki se jih je 1. januarja 2025 pisalo Zajc, še piše STA.
