Gospodarstveniki predlagajo ukrepe za izogib krizi, njihov hiter sprejem nujen

Pri Gospodarski zbornici Slovenije so opozorili na tveganja zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, pri čemer je po njihovi oceni za Slovenijo in Evropo ključno tveganje prelivanje rast cen energentov v končne cene pogonskih goriv, elektrike, hrane in drugih izdelkov.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je na tiskovni konferenci po drugem sestanku strateškega sveta predstavnikov energetike, gospodarstva in politike povedala, da so deležniki govorili o ukrepih, ki bi bili potrebni za izogib najhujši krizi. Pri tem pogledujejo k ukrepom, ki so se že izkazali v času energetske krize leta 2022.

“Gre za ukrepe za mala, srednje velika in velika podjetja za vse vrste energentov. Na področju elektrike imamo eno najvišjih cen. Če smo pri plinu popolnoma uvozno odvisni, imamo največ možnosti za ukrepe pri električni energiji, saj jo proizvajamo v Sloveniji,” je dejala.

Ukrepi na področju elektrike

Pri tem je navedla dva sklopa ukrepov. Prvi je evropski okvir za državno pomoč za čisto industrijo (Cisaf), na katerem temelji Zakon o spodbudi konkurenčnosti in razogljičenju elektrointenzivne industrije, ki pa še čaka na odobritev Evropske komisije. “Tega zelo željno pričakujemo, ker bo dobrodošel ukrep za nakup električne energije.”

Drugi ukrep je uredba za povračilo neposrednih emisij. “To je mehanizem, ki ga je sprejela ta vlada po 10-letnem zamiku. Ga je pa Evropska komisija konec lanskega leta smernice še razširila, zato je tudi naš predlog k razširitvi te sheme, po novem bi zraven spadala tudi podjetja, ki se ukvarjajo s steklarstvom, del kemije, pa tudi baterij.” Gre za ukrep, ki na letni ravni znaša okrog 26 milijonov evrov, kar bi se ob razširitvi moralo povečati.

Zaključuje se tudi shema za SPTE (soproizvodnja toplote in električne energije), zato pri GZS predlagajo njeno podaljšanje. “Za mala in srednja podjetja po vzoru dobre prakse v postkovidnem času pričakujemo kapico na energente in nižjo obdavčitev energentov,” je dejala Nahtigal.

Plin in goriva

Podobne ukrepe predlagajo pri zemeljskem plinu. “Predlagamo kapico na ceno zemeljskega plina oziroma interventni zakon za pomoč podjetjem. Prav tako znižanje davkov in prispevkov obnovljivih virov energije in CO2 dajatev.”

Pri gorivu predlagajo ukrep, kot ga imata Italija in Avstrija, da določen del denarja od prodajne cene podjetje dobi nazaj.

“Ne želimo napovedati katastrofalnih ukrepov,” je dejala Nahtigal in poudarila, da se je treba dobro pripraviti vnaprej, ko kriza še ni tako akutna, da sprejmemo učinkovite ukrepe, ki bodo imeli takojšnje učinke. “Ukrepi so nujni in jih mora sprejeti še trenutna vlada na podlagi interventnih zakonov,” je še dejala generalna direktorica GZS.

Minister Kumer: Moramo se dobro pripraviti

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je dejal, da se strinja s potrebo po hitrih ukrepih. “Vsaka kriza se pozna najprej na področju energije, potem pa gre v vse spore družbenih ekonomij,” je dejal.

Kumer je poudaril, da je vlada v preteklem mesecu “kljub predvolilnem času” ukrepala s štirimi vrstami ukrepov. Pri tem je navedel cenovne ukrepe (nižanje trošarin), tržno strukturne ukrepe (sproščanje reguliranih cen na avtocesti), oskrbne ukrepe (sproščanje blagovnih rezerv) in operativne ukrepe (s posameznimi zbornicami in naftnimi trgovci dogovor o logistiki in omejevanje točenja goriva).

“Izkušnja, ki jo mamo iz 2022 je, da se moramo dobro pripraviti na hude čase. Ne vemo, koliko časa bo ta naftni šok trajal po svetu. Moramo se pripraviti na najhujše scenarije preventivno in na zalogo. Pobrisali bomo prah iz teh ukrepov,” je povedal Kumer.

Dialog po njegovih besedah poteka zelo proaktivno. “Lahko povem, da smo neprimerno bolje pripravljeni na področju elektrike, zemeljskega plina, tudi pri naftnih derivatih smo ukrepali. Moj namen je, da bi na vladi že ta teden sprejeli izhodišča za pripravo zakonodaje, ki bo takoj pred poslanci novega sklica državnega zbora od 10. aprila dalje.”

Dodal je, da Slovenija deluje proaktivno tudi na področju EU. “Mnogi problemi so lažje rešljivi na ravni EU,” je dejal in pravi, da se danes sestane z energetskimi ministri Unije.

Ivanc izpostavlja predvsem cenovni vpliv krize

Glavni ekonomist in analitik GZS Bojan Ivanc je v uvodu pojasnil, da smo kot država popolnoma odvisni od uvoza naftnih derivatov in zemeljskega plina. Ta uvoz pomeni 45 odstotkov vse porabljene energije, od tega 35 odstotkov pride iz zemeljskega plina, 10 odstotkov pa iz naftnih derivatov. Opozoril je tudi, da Slovenija ne proizvaja nafte, niti nima rafinerij za predelavo v naftne derivate. Takšna podjetja trenutno ustvarjajo presežke, maloprodaja pa niti ne, je dejal.

Tveganje nedobave teh energentov je sicer relativno majhno, saj večina nafte iz Perzijskega zaliva roma v Azijo, je pa cenovni vpliv velik. “Cene so globalne, globalni kupci tekmujejo na osnovi cene, kar velja tako za nafto kot zemeljski plin,” je dejal Ivanc.

Dogajajo se tudi zamude pri plovbi kontejnerskih ladij iz Azije, tako zaradi Hormuške ožine kot ožine Bab al Mandab ob Jemnu. Ladijski prevoz se tudi draži, saj imajo ladjarji višje stroške goriva zaradi daljše plovne poti in višje stroške zavarovanja.

Kdo je izpostavljen v Sloveniji?

Med izpostavljene gospodarske dejavnosti v Sloveniji Ivanc prišteva kmetijstvo zaradi višjih cen pogonskih goriv in umetnih gnojil; proizvodnjo hrane zaradi višjih cen pogonskih goriv, plina in embalaže; železniški in cestni transport zaradi višjih cen dizla; industrijo zaradi zamud pri dobavah, cen plina, elektrike, embalaže in kovin; gradbeništvo zaradi dražjih pogonskih goriv, bitumna, jekla in gradbenega materiala; in trgovino zaradi manjše naklonjenosti nenujnim nakupom.

V večini primerov je tveganje cenovni šok, medtem ko je tveganje nižjega povpraševanja delno le pri industriji in trgovini.

“Daljše obdobje povišanih cen širi število dejavnosti, ki so posredno prizadete zaradi dviga cen energentov,” je še dejal Ivanc.

Za spopadanje s krizo bi bil po oceni Ivanca makroekonomsko idealen scenarij, da gospodinjstva v Sloveniji in EU znižajo stopnjo varčevanja in s tem ohranijo raven realne potrošnje. Rezervni načrt pa bi morali biti interventni ukrepi držav članic.

Mervar o omrežnini in ceni elektrike

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) Aleksander Mervar je pojasnil, da stroškovne cene proizvedene elektrike v Sloveniji znašajo 42,71 evra na megavatno uro (MWh). Če prištejemo še maržo, stroške krovnih družb Gen energije in HSE, donos na kapital v višini 5,15 odstotka, obremenitev v okviru pomoči industriji (CISAF) ter pokrivanje izgube za Teš in Premogovnik Velenje, pa je znesek 97,39 evra.

Borzne cene elektrike za letos in prihodnje leto so po njegovi oceni dokaj uravnotežene pri produktih za dan vnaprej (day-ahead) na borzi BSP. Po drugi strani so se na terminskih trgih oziroma produktih futures (angl.) borzne cene za drugo, tretje in četrto četrtletje povečale za 36 do 38 odstotkov. “Vendar naj poudarim, da so tisti, ki niso imeli zakupljene električne energije za to obdobje, pričakovali padec borznih cen, kar pomeni na neki način špekuliranje,” je dodal Mervar.

Delež omrežnine v končni ceni električne energije v Sloveniji znaša med 5,2 in devet odstotki, kar je nižje od evropskega povprečja med 1,8 in 15,3 odstotka, je navedel. “Želeli bi nizko omrežnino, a istočasno večjo samooskrbo z elektriko in stabilno elektroenergetsko omrežje, kar je v svojem bistvu kontradiktorno. Težko je tudi razumeti negodovanja nad višino omrežnine, glede na to, da smo je v letu 2025 zbrali za 47,5 mio evrov manj kot v letu 2023. Trenutno stanje tudi pomeni, da bo obremenitev Elesa kot sistemskega operaterja leta 2028 narasla na več kot pol milijarde evrov (549,2 milijona evrov), kar je z vidika relativne zadolženosti nesprejemljivo,” je dejal.

Projekcije dviga omrežnine do leta 2034 v skladu z 10-letnim razvojnim načrtom kažejo, da dvig tarif za uporabo prenosnega omrežja verjetno ne bo potreben, “bo pa treba povečati omrežnino za distribucijsko omrežje z letom 2027. Za izvedbo 10-letnega načrta razvoja distribucijskega omrežja namreč v tem trenutku manjka 2,1 milijarde evrov,” še dodaja.