Svarila prve dame Evropske centralne banke: “Soočamo se z resničnim šokom”
Pričakovanja o hitri vrnitvi v normalno stanje, četudi bi se vojna na Bližnjem vzhodu hitro končala, so po besedah Christine Lagarde morda "preveč optimistična".
Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je opozorila, da so tveganja, ki jih prinaša vojna na Bližnjem vzhodu, podcenjena. “Soočamo se z resničnim šokom, ki verjetno presega vse, kar si trenutno lahko predstavljamo,” je dejala za The Economist, ki je z njo opravil obsežen intervju.
Pri tem je navedla, da finančni trgi podcenjujejo resnost gospodarskih posledic vojne, in dodala, da vlagatelji morda zanikajo, kako dolgo bodo motnje v svetovnem gospodarstvu trajale. “Morda so preveč optimistični in ostajajo odločeni, da se bo odvil pozitivni scenarij in se bomo v relativno kratkem času vrnili v normalno stanje,” je povedala v intervjuju.
A strokovnjaki tega ne potrjujejo, pravi. “Preveč škode je že bilo narejene in ni možnosti, da se bo lahko popravila v nekaj mesecih. Večina jih govori o letih,” je opozorila Lagarde.
Posledice bodo vidne postopoma
Resnične gospodarske posledice se kažejo šele postopoma, je pojasnila predsednica ECB. Pri tem je omenila verižne učinke dobavne verige, ki jih trgi še niso v celoti upoštevali. Skozi Hormuško ožino namreč prehaja več kritičnih surovin, med njimi je izpostavila helij, ki je ključen za proizvodnjo polprevodnikov.
“Skoraj korak za korakom, iz dneva v dan, se učimo, kakšne bodo dejanske posledice,” je za The Economist še dejala Lagarde.
Bo ECB posegla v obrestne mere?
Negotovost ob nadaljnjem razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu se že odraža tudi v napovedih Evropske centralne banke, ki že v osnovnem scenariju za letos pričakujejo nekoliko višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rast držav v evrskem območju. Obrestne mere je sicer na marčevskem zasedanju za zdaj pustila nespremenjene, a že kmalu bi lahko bilo potrebno ukrepanje.
Prihodnji podpredsednik ECB Boris Vujčić je ta teden že opozoril, da nedavni dogodki kažejo na vse večje nevarnosti povišane rasti cen življenjskih potrebščin, zaradi česar bi lahko bila potrebna zvišanja obrestnih mer. “Zaenkrat bi rekel, da je še prezgodaj za sklepanje, a kmalu bomo vedeli, ali bomo morali ukrepati ali ne,” je povedal.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je posledice vojne na Bližnjem vzhodu imenovala za največji energetski šok doslej. Cene nafte so od začetka vojne na Bližnjem vzhodu močno poskočile, sod nafte brent je trenutno pri dobrih 114 dolarjih. Močno se je podražil tudi plin, terminske pogodbe na nizozemskem plinskem vozlišču se gibljejo okrog 54 evrov za megavatno uro.
