Pred vojno ni varno niti zlato, letošnji dobički so skoraj izpuhteli
Zlato si je ta teden nekoliko opomoglo in zabeležilo prvo rast od začetka vojne na Bližnjem vzhodu, zaradi katere je doslej izgubilo 15 odstotkov vrednosti.
Cena zlata se je v zadnjem mesecu od začetka vojne na Bližnjem vzhodu močno znižala in skoraj izbrisala letošnje dobičke. Od zadnjega decembrskega dne, ko je bilo treba za 31,1 grama (trojsko unčo) zlata odšteti dobrih 4.300 dolarjev, je zlato včerajšnje trgovanje zaključilo tik pod mejo 4.500 dolarjev, kažejo podatki Bloomberga. Letos je tako njegova vrednost zrasla le za okoli 4,1 odstotka.
V zadnjih dveh letih smo bili priča vztrajni rasti cene zlata. Samo lani je pridobilo 65 odstotkov vrednosti, kar je bil največji letni dobiček po letu 1979. Tudi letošnje leto je začelo z rastjo, rekordno vrednost pa je doseglo konec januarja pri 5.589 dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo).
Odkar sta ZDA in Izrael prejšnji mesec napadla Iran pa je žlahtna kovina, ki jo vlagatelji na splošno dojemajo kot zatočišče, začela drastično izgubljati. Od začetka konflikta se je njena vrednost tako znižala za 15 odstotkov.
Prejšnji teden je zabeležila največjo tedensko izgubo po letu 1983, ki so ji botrovali višje cene energentov in zmanjšanje pričakovanj glede znižanja obrestnih mer. Centralne banke bi namreč ob nadaljevanju konflikta na Bližnjem vzhodu lahko zvišale obrestne mere, da bi ukrotile inflacijo, s čimer pa zlato izgublja privlačnost.
Kratek oddih za zlato
Čeprav si je zlato ta teden malenkost opomoglo in zabeležilo prvo rast od začetka konflikta, pritiski na ceno ostajajo veliki. Dvomi o morebitni morebitni prekinitvi ognja naraščajo, prav tako cene nafte vztrajajo na visokih ravneh.
Kratek oddih je zlatu prineslo podaljšanje ultimata, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump postavil Iranu, če ne odpre Hormuške ožine. Napade na iransko energetsko infrastrukturo v regiji je zadržal za deset dni do ponedeljka, 6. aprila.
Turška centralna banka v veliko odprodajo
Gospodarski šok zaradi vojne v Iranu bo verjetno zmanjšal povpraševanje centralnih bank po zlatih palicah, nekatere bodo lahko tudi prisiljene k prodaji zlatih rezerv, je za Bloomberg povedal analitik Daniel Ghali iz TD Securities. Prav povečani nakupi zlata centralnih bank v zadnjih nekaj letih so bili steber rasti žlahtne kovine.
Turčija je ta mesec že prodala približno za osem milijard dolarjev zlatih rezerv oziroma 60 ton, da bi zaščitila svojo valuto pred naraščajočimi stroški energije in večjim povpraševanjem po dolarjih. Če bi turškemu zgledu sledilo še več institucij, bi to lahko pomenilo še večji udarec za vrednost zlata, še piše Bloomberg.
